Točke izginjanja

𝗧𝗼𝗰̌𝗸𝗲 𝗶𝘇𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮
Plesno-lutkovna predstava za odrasle

📅Premiera: SOB, 27. decembra, ob 20. uri
📅Ponovitev: NED, 28. decembra, ob 20. uri
📍Dvorana Duše Počkaj, 14,12* EUR

Plesalka in koreografinja 𝗞𝗮𝗷𝗮 𝗟𝗶𝗻 ter lutkovna ustvarjalka 𝗠𝗮𝗷𝗮 𝗞𝘂𝗻𝘀̌𝗶𝗰̌ se prvič srečata v skupni raziskavi tematike spomina. Oder postane intimen prostor, kjer iz telesa in predmetov vznikajo drobci njunih osebnih spominov – krhki, izmuzljivi, a globoko prisotni. Kaj se zgodi, ko skušaš ujeti košček preteklosti? Kako hitro se točke spominjanja preobrazijo v točke izginjanja? Predstava poteka v prepletu gibanja in animacije, v kateri se telo in predmet prepletata kot enakovredna nosilca zgodbe.

𝑽𝒔𝒊 𝒔𝒎𝒐 𝒅𝒆𝒍𝒄𝒊 𝒕𝒆𝒈𝒂, 𝒄̌𝒆𝒔𝒂𝒓 𝒔𝒆 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒏𝒊𝒎𝒐.
𝑨𝒎𝒑𝒂𝒌, 𝒌𝒅𝒐 𝒔𝒎𝒐, 𝒄̌𝒆 𝒔𝒆 𝒏𝒆 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒏𝒊𝒎𝒐 𝒏𝒊𝒄̌𝒆𝒔𝒂𝒓? 𝑲𝒂𝒋 𝒑𝒂, 𝒄̌𝒆 𝒋𝒆 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒐, 𝒄̌𝒆𝒔𝒂𝒓 𝒔𝒆 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒏𝒊𝒎𝒐, 𝒊𝒛𝒎𝒊𝒔̌𝒍𝒋𝒐𝒕𝒊𝒏𝒂? 𝑲𝒂𝒋 𝒄̌𝒆 𝒔𝒂𝒎𝒊 𝒛𝒓𝒆𝒛̌𝒊𝒓𝒂𝒎𝒐 𝒔𝒗𝒐𝒋 𝒍𝒂𝒔𝒕𝒏𝒊 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏?

Naslov predstave 𝙏𝙤𝙘̌𝙠𝙚 𝙞𝙯𝙜𝙞𝙣𝙟𝙖𝙣𝙟𝙖 je hkrati tudi naslov pesniške zbirke Lucije Stupica, ki je bila prvotni navdih plesalki in koreografinji Kaji Lin ter lutkovni snovalki Maji Kunšič. Ustvarjalki v predstavi raziskujeta različna razmerja, vezana na različne spomine pomenljivih dogodkov njunega življenja. Izhajata tako iz spominov telesa kot tudi različnih predmetov, hkrati pa preizprašujeta tudi razmerja: plesalka – predmet, lutkarica – predmet, plesalka – lutkarica, ženska – ženska, odnos – odnos.
Predstava združuje več umetniških zvrsti (dramska igra, lutke, poezija in ples), kar nadgrajuje dosedanji umetniški izraz obeh ustvarjalk. Oder bo tako postal intimen prostor njunih spominov, ki bodo vznikali skozi telo in različne predmete, ki vzbujajo spomin na otroštvo in tudi osebe, ki jih ni več.

Ustvarjalki bosta skozi predstavo odpirali globoka in eksistencialna vprašanja o tem, kako spomin oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.

𝑺𝒎𝒐 𝒓𝒆𝒔 𝒛𝒈𝒐𝒍𝒋 𝒔𝒌𝒖𝒑𝒆𝒌 𝒔𝒗𝒐𝒋𝒊𝒉 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒐𝒗? 𝑪̌𝒆 𝒋𝒆 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏 𝒐𝒔𝒏𝒐𝒗𝒂 𝒏𝒂𝒔̌𝒆𝒈𝒂 𝒐𝒃𝒄̌𝒖𝒕𝒌𝒂 𝒔𝒆𝒃𝒔𝒕𝒗𝒂, 𝒂𝒍𝒊 𝒕𝒐 𝒑𝒐𝒎𝒆𝒏𝒊, 𝒅𝒂 𝒃𝒓𝒆𝒛 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒐𝒗 𝒊𝒛𝒈𝒖𝒃𝒊𝒎𝒐 𝒔𝒗𝒐𝒋𝒐 𝒊𝒅𝒆𝒏𝒕𝒊𝒕𝒆𝒕𝒐?

𝑲𝒅𝒐 𝒕𝒐𝒓𝒆𝒋 𝒔𝒎𝒐, 𝒄̌𝒆 𝒏𝒊𝒎𝒂𝒎𝒐 𝒏𝒐𝒃𝒆𝒏𝒊𝒉 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒐𝒗? 𝑨𝒍𝒊 𝒐𝒃𝒔𝒕𝒂𝒋𝒂 𝒏𝒆𝒌 𝒅𝒆𝒍 𝒏𝒂𝒔, 𝒌𝒊 𝒑𝒓𝒆𝒔𝒆𝒈𝒂 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏?
𝑱𝒆 𝒏𝒂𝒔̌ 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏 𝒛𝒂𝒏𝒆𝒔𝒍𝒋𝒊𝒗? 𝑲𝒐𝒍𝒊𝒌𝒐 𝒕𝒆𝒈𝒂, 𝒌𝒂𝒓 𝒔𝒆 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒏𝒊𝒎𝒐, 𝒋𝒆 𝒓𝒆𝒔𝒏𝒊𝒄𝒂?
𝑩𝒊 𝒃𝒊𝒍𝒊 𝒃𝒓𝒆𝒛 𝒃𝒓𝒆𝒎𝒆𝒏 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒂 𝒍𝒂𝒉𝒌𝒐 𝒔𝒗𝒐𝒃𝒐𝒅𝒏𝒆𝒋𝒔̌𝒊?

𝑨𝒍𝒊 𝒔𝒐 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒊 𝒅𝒆𝒍 𝒏𝒂𝒔 𝒂𝒍𝒊 𝒏𝒆𝒄̌𝒆𝒔𝒂 𝒗𝒆𝒄̌𝒋𝒆𝒈𝒂, 𝒑𝒐𝒗𝒆𝒛𝒂𝒏𝒆𝒈𝒂 𝒔 𝒌𝒐𝒍𝒆𝒌𝒕𝒊𝒗𝒏𝒐 𝒑𝒓𝒆𝒕𝒆𝒌𝒍𝒐𝒔𝒕𝒋𝒐?

𝑲𝒂𝒌𝒐 𝒎𝒐𝒄̌𝒏𝒐 𝒏𝒂 𝒏𝒂𝒔 𝒗𝒑𝒍𝒊𝒗𝒂𝒋𝒐 𝒕𝒊𝒔𝒕𝒊 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒊, 𝒌𝒊 𝒋𝒊𝒉 𝒏𝒆 𝒎𝒐𝒓𝒆𝒎𝒐 𝒛𝒂𝒗𝒆𝒔𝒕𝒏𝒐 𝒐𝒃𝒖𝒅𝒊𝒕𝒊, 𝒂 𝒗 𝒓𝒆𝒔𝒏𝒊𝒄𝒊 𝒎𝒐𝒄̌𝒏𝒐 𝒗𝒑𝒍𝒊𝒗𝒂𝒋𝒐 𝒏𝒂 𝒏𝒂𝒔̌𝒆 𝒛̌𝒊𝒗𝒍𝒋𝒆𝒏𝒋𝒆?
𝑨𝒍𝒊 𝒋𝒆 𝒏𝒂𝒔̌𝒂 »𝒗𝒆𝒄̌𝒏𝒐𝒔𝒕« 𝒐𝒅𝒗𝒊𝒔𝒏𝒂 𝒐𝒅 𝒏𝒆𝒌𝒐𝒈𝒂, 𝒌𝒊 𝒔𝒆 𝒏𝒂𝒔 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂 𝒐𝒛. 𝒔𝒆 𝒏𝒂𝒔 𝒃𝒐 𝒔𝒑𝒐𝒎𝒊𝒏𝒋𝒂𝒍?

Pri svojem snovanju izhajata iz različnih filozofskih zapisov. Najbolj pomenljiva je Platonova prispodoba spomina kot voščene plošče, ki jo uporablja v dialogu Teajtet. Kadar nekaj zaznamo in izkusimo, se to vtisne v vosek, tako kot se slika odtisne v mehko voščeno površino.

Produkcija: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin
Avtorici, ustvarjalki in izvajalki: Maja Kunšič in Kaja Lin J. Avguštin
Dramaturgija: Ajda Rooss
Scenografija in izdelava rekvizitov, scene: Zala Kalan
Avtorska glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje luči: Gregor Kuhar
Fotografije: Tadej Čauševič

Trajanje: 1 ura