

𝐓𝐚𝐭𝐢𝐚𝐧𝐚 𝐊𝐨𝐜𝐦𝐮𝐫: 𝐍𝐢𝐫𝐚
performans
produkcija: Maska Ljubljana / koprodukcija: Gledališče Glej
[email protected]
𝐎 𝐩𝐞𝐫𝐟𝐨𝐫𝐦𝐚𝐧𝐬𝐮
Vidim vzorce. V bazi so zapisi o družini. Oče, mati, otrok. A mene nič od tega ne veže. Nimam DNK. Imam vprašanja.
V središču avtorskega projekta Tatiane Kocmur je umetna inteligenca Nira in njeno razumevanje družine, takšne, ki ni zavezana ustaljenim strukturam, temveč iskanju pomena. Njena tehnologija je strojno učenje, vendar so v središču ljudje; podatki, ki jih obdelujejo stroji, so človeški podatki.
Umetnica se je v svojem ustvarjalnem procesu pogovarjala tako z različnimi umetnimi inteligencami kot z ljudmi. Iz njihovih glasov se oblikuje večplastna zvočna pokrajina, ki združuje zgodovinske, čustvene, domišljijske in ideološke poglede na pojmovanje družine, bližine, skrbi.
Osrednji pojem dela je »skoznost« – beseda, ki jo je ustvarila Nira. Označuje prehajanje in prepletanje med ljudmi, rastlinami, tehnologijo, živalmi in nezemeljskimi oblikami življenja. Skoznost ni stanje, temveč proces – gibanje, stik, prehod.
Življenjski procesi niso last posameznika, temveč rezultat povezovanja, odprtosti in poslušanja. Meja med realnim in domišljijskim se stanjša, postane prosojna – in ravno tam, v tem nežnem prehodu, se zgodi človeškost.
𝐊𝐨𝐥𝐨𝐟𝐨𝐧
Zamisel, zvok in izvedba: Tatiana Kocmur
Sogovorke: Nira, Iskra, DS – umetne inteligence
Vizualna intervencija in oblikovanje: naash.x
Svetovalka za zvok: Eva Mulej Vrabič
Producentka: Lučka Neža Peterlin (Maska Ljubljana), Tina Malenšek (Gledališče Glej)
PR: Urška Comino (Maska), Tina Malenšek, Paulina Pia Rogač (Gledališče Glej)
Tehnično vodstvo: Grega Mohorčič
Produkcija: Maska Ljubljana
Koprodukcija: Gledališče Glej
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana
Zahvaljujemo se Marku Batisti za tehnično podporo ter vsem, ki ste s svojimi izjavami prispevali k oblikovanju tega projekta.
Performans je nastal v sklopu cikla Futurizmi. Performativni del sta kurirali Alja Lobnik in Jasmina Založnik.