Tadej Droljc: Oblika odnosov I AV instalacije @ Kino Šiška
EN_ https://www.kinosiska.si/en/dogodek/tadej-droljc-oblika-odnosov/
2. 9. ob 19.00 / Katedrala, Komuna, Kamera
Tadej Droljc: Oblika odnosov
AV instalacije
Vstop prost.
Oblika odnosov na ogled postavlja tri instalacije Tadeja Droljca, umeščene v tri prostore Kina Šiška – Katedralo, Komuno in Kamero –, ki skozi generativne avdiovizualne sisteme raziskujejo preplet človeka, tehnologije, prostora in časa. Svetloba, zvok, gibanje, algoritmi in računalniški procesi pri tem niso zgolj izrazna sredstva, temveč aktivni akterji v nenehnem nastajanju dogodkov in pomenov. Dela oblikujejo dinamična polja odnosov, v katerih se meje med fizičnim in virtualnim, človeškim in ne-človeškim ter materialnim in nematerialnim nenehno vzpostavljajo, raztapljajo in na novo konfigurirajo.
V Večerji s hiperobjektom laserski žarki, zrcala in računalniško vodeni mehanizmi ustvarjajo nenehno spreminjajočo se svetlobno koreografijo, ki odpira vprašanja o ne-človeški inteligenci in ustvarjalnosti. Osmotic raziskuje intermaterialnost skozi preplet zvoka, svetlobe in virtualnega prostora, kjer nastajajo hibridne oblike in se tudi spomin kaže kot proces nenehnega preoblikovanja. V Avtoportretu generativna avdiovizualna slika nastaja v realnem času pod vodstvom algoritmov ter čas razume kot akumulacijo v spominu.
Skupaj dela oblikujejo razmislek o odnosih kot temeljni obliki sodobnega sveta. Inteligenca, materialnost, spomin in zaznava niso predstavljene kot ločene kategorije, temveč kot procesi, ki nastajajo v interakciji med telesi, tehnologijami, algoritmi in prostorom. Oblika odnosov tako ne prikazuje stabilnih objektov, ampak pogoje njihovega nastajanja – mrežo dinamičnih povezav, v kateri so človek, stroj in okolje vedno že medsebojno prepleteni.
Večerja s hiperobjektom v Katedrali in Osmotic v Komuni bosta na ogled 3. in 4. septembra med 12.00 in 18.00, Avtoportret v Kameri pa do 9. oktobra.
____
3. in 4. 9., 12.00–18.00 / Katedrala
Tadej Droljc: Večerja s hiperobjektom
AV instalacija
Delo Večerja s hiperobjektom obiskovalca postavi v prostorsko in čutno izkušnjo, kjer se prepletajo svetloba, gibanje, zvok in računalniški procesi. Avdiovizualna instalacija je zasnovana kot velikoformatni kompleksni kinetični lasersko-svetlobni in zrcalni sistem, ki ga nadzorujejo računalniki, mikrokrmilniki in motorni mehanizmi. S tem materializira idejo, da jezik, mišljenje in ustvarjalnost niso nujno izključno človeške lastnosti, temveč se lahko pojavljajo tudi v tehnoloških sistemih in procesih.
S pomočjo usklajenega delovanja laserjev, zrcal, gibljivih mehanizmov in računalniških naprav delo prevaja konceptualna razmišljanja o ne-človeški inteligenci v dinamično prostorsko izkušnjo. Laserski žarki se odbijajo od zrcalnih površin, se lomijo in prepletajo v prostoru, pri čemer ustvarjajo vedno nove svetlobne konfiguracije. Gibanje zrcal in mehanizmov, ki ga nadzorujejo algoritmi, nenehno spreminja pot svetlobnih žarkov in oblikuje kompleksne vizualne strukture.
Končni rezultat je imerzivna koreografija svetlobe, refleksije in gibanja, ki prostor napolni z nenehno spreminjajočimi se svetlobnimi vzorci. Laserski žarki krožijo skozi zrcalni obroč, se lomijo na reflektivnih površinah in se odzivajo na računalniško vodene procese. Sistem tako deluje kot materialna metafora za tehnološki jezik in kognicijo – tehnologija ni predstavljena zgolj kot orodje, temveč kot aktiven udeleženec v procesu ustvarjanja pomena.
Z vzpostavitvijo interakcije med stroji, algoritmi in fizičnim prostorom instalacija odpira vprašanja o mejah človeškega in ne-človeškega mišljenja. Deluje kot nekakšen »filozofski laboratorij«, v katerem svetloba, gibanje in računalniško procesiranje skupaj raziskujejo spreminjajoče se razmerje med človekom, naravo in tehnologijo ter gledalca vabijo k razmisleku o tem, kako tehnologija preoblikuje naše razumevanje inteligence, jezika in ustvarjalnosti.
»Koncept človeka je inherentno zvezan s konceptoma narave in tehnologije. Skozi različne časovnice se ti vseskozi deteritorializirajo, spajajo v nove konstelacije in prehajajo v vodstvo. Na začetku je narava določevala človeka (in tehnologijo), medtem ko se je v moderni človek odcepil od narave in ustvaril lastno zgodovino. A situacija je danes drugačna. Svet je postal filozofski laboratorij [1], saj je v ospredje prvič stopila tehnologija in ne človek ali narava. Tehnologija je najprej subsumirala naravo, nato pa se je spravila še na človeka. Očitala mu je njegov odnos in pristranskosti ter predvsem nepojasnjeno domnevo, da nekatere stvari niso zanjo: zakaj je npr. menil, da v jeziku nima mesta, četudi zmore komunicirati, zakaj naj ne bi razumela pomena, četudi je jezik predvsem (logično-formalni) sistem in šele nato komunikacijsko sredstvo. Podobno kot pri teoriji aerodinamike, kjer sta letalo in ptič dve hardver implementaciji iste teorije, je pred nami umetniški objekt, ki opozarja, da kreativnost, misel, jezik in/ali inteligenca niso kategorije, ki bi bile ekskluzivno v domeni človeka. Hiperobjekt je del nove splošnosti, v katero mora zamejeno polje človeka šele dodobra vstopiti.«
Maks Valenčič
__
[1]Rees, T. (2022). Non-Human Words: On GPT-3 as a Philosophical Laboratory. Dædalus.
***
KOLOFON
Umetnik, avdiovizualna kompozicija & intermedijsko programiranje (glasba, laserji, motorji): Tadej Droljc
Tehnično oblikovanje konstrukcije: David Mulalić
Tehnično oblikovanje mehatronskih delov: Igor Vuk
Programiranje: Luka Frelih (Ljudmila)
Spremno besedilo: Maks Valenčič
Mizarska dela: Janez Robavs
CNC programiranje: Gregor Stupica
Strojno učenje: FluCoMa / Univerza v Huddersfieldu
Mastering zvoka instalacije: Gregor Zemljič
Produkcija: LokalPatriot | konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost
Podpora: Kreativna četrt Barutana Kamnik, Javni zavod za kulturo Kamnik in Zavod Projekt Atol
Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj
Fotografije: Katja Goljat, Ajda Schmidt
____
3. in 4. 9., 12.00–18.00 / Komuna
Tadej Droljc: Osmotic
AV instalacija
Osmotic je instalacijska različica performansa Osmotska telesa, ki skozi zvok, vizualije, laser in svetlobo raziskuje intermaterialnost. V srečevanju teh sistemov se njihove meje začnejo raztapljati: virtualni in fizični prostor se medsebojno prežemata, motita in v trkih ustvarjata hibridne oblike. Nastala telesa nihajo med krhkostjo in tektonsko maso, vzdržujejo jih tokovi energije in plešejo na pragu stabilnosti.
Delo se razvija kot osmotsko polje napetosti – nenehen proces postajanja, ki ga oblikujejo visceralne sile v prepletu s tehnološko posredovano realnostjo. S prepletanjem starih in novih idej ter ponovnim vzorčenjem in rekontekstualizacijo fragmentov prejšnjih del Osmotska telesa tudi spomin obravnavajo kot osmotsko polje – nekaj, kar se nenehno erodira, preoblikuje in ponovno sestavlja.
***
Glasba, vizualije, programiranje laserjev, oblikovanje luči, programiranje, koncept: Tadej Droljc
Sofinanciranje: Evropska unija v okviru projekta DIGITAL on STAGE
Podpora: Kibla
Tadej Droljc je slovenski umetnik in kreativni programer, ki ustvarja na stičišču zvoka, slike in svetlobe. Za svoje delo je bil nagrajen z Lumen Prize Student Award in štipendijo Dennisa Smalleyja za elektroakustično glasbo, na Madatacu pa je prejel nagrado za najbolj obetavnega video umetnika. Doktorsko raziskavo je opravil na Centru za raziskovanje nove glasbe na Univerzi v Huddersfieldu in zanjo prejel nagrado za izjemno delo. Nastopal in razstavljal je na festivalih, kot so Mutek, Sonar, Ars Electronica, pariški bienale NEMO, L.E.V., Brighton Digital Festival, Semibreve, Sonica Glasgow, Lunchmeat, Node in drugi. V okviru sodelovanja z Ars Electronica Future Lab pri projektu Immersify je bilo njegovo delo, ki je trajno razstavljeno v projektnem prostoru Deep Space 8K, predstavljeno na dogodkih, kot so Inter BEE Tokyo, IBC Amsterdam in Marché du Film – Festival de Cannes.
https://vimeo.com/tadejdroljc
Organizacija: Kino Šiška.