Srečko Kosovel med evropskimi avantgardami: periferija, omrežja in konci svetov

Vabljeni na
predavanje Kristine Pranjić,
ki bo v torek, 3. marca 2026 ob 18. uri
v Kosovelovi spominski sobi
na Bazoviški cesti 9 v Sežani.

Predavanje izhaja iz vprašanja, kako misliti Kosovela med evropskimi avantgardami – ne kot pripadnika posameznega gibanja, temveč kot avtorja, ki se ni nikoli vkalupil ne v konstruktivizem ne v zenitizem. Namesto hierarhičnega pristopa in razmerja med centrom in periferijo bo predstavljen omrežni pristop, ki Kosovela postavi kot eno izmed samosvojih vozlišč evropske avantgarde.

V sklepnem delu se bo predavanje posvetilo motivom krize in »koncev svetov« v Kosovelovem ustvarjanju ter njihovi aktualnosti danes: od občutka razpada civilizacije in Evrope do vprašanj ekologije, etike in odgovornosti umetnosti. Predavanje odpira razmislek o tem, zakaj Kosovelovo delo tudi sto let pozneje ostaja živo ter nagovarja sodobne bralke in bralce.
Dogodek ob Kosovelovem letu organizirata Kosovelova soba – Ljudska univerza Sežana in Društvo Konstruktivist.
Vstop je prost.

Leta 2024 je pri Založbi Sophia izšla knjiga Kristine Pranjić z naslovom Jugoslovanska avantgarda in metropolitanska dada.
Kratek opis knjige s strani založnika:
Evropske umetniške avantgarde, ki so se pojavile po prvi svetovni vojni, so močno vplivale na dojemanje vloge umetnosti v današnji družbi. Študija prispeva k zavedanju družbenega pomena idej avantgard v sodobnem času ter k poznavanju zgodovine in teorije evropske avantgarde, še zlasti ne dovolj raziskanih jugoslovanskih avantgard (Ljubljana–Zagreb–Beograd, 1921–1927) in njihovih plodnih interakcij z zgodovinsko vzporednimi »metropolitanskimi« srednje- in zahodnoevropskimi gibanji. Osredotoča se na že izražen, a premalo raziskan dialog jugoslovanskih avantgard in njihovih umetniških ter literarnih postopkov s švicarskim in francoskim dadaizmom (Zürich–Pariz, 1916–1920, 1919–1922) ter s češkimi (1920–1925) in madžarskimi (1921–1925) avantgardnimi gibanji. Glavna izhodišča so vprašanja nacionalne in transnacionalne politike in kulture, subjektivizacijski procesi, ki so jih ta gibanja želela vzpostaviti, in metode, ki so jih uporabljala. Osnovanje konceptualnih zasnov in kartiranje umetniških manifestacij ter njihovih medsebojnih stikov prispevata k integraciji zgodovine južnoslovanskih zgodovinskih avantgard v glavne tokove evropskih avantgard in v lokalno dediščino nekdanjih jugoslovanskih držav.
Knjigi je dodana spremna študija danske zaslužne profesorice, raziskovalke avantgardnih gibanj in feministke dr. Tanie Ørum.

Na fotografiji naslovnica knjige, na kateri je delo Thee Černigoj z naslovom Kompozicija I iz leta 1926, ki ga hrani Narodni muzej Srbije.