Retrospektiva: Anja Medved in Nadja Velušček: Območje prehoda I: Gorica/Nova Gorica

𝗥𝗲𝘁𝗿𝗼𝘀𝗽𝗲𝗸𝘁𝗶𝘃𝗮: 𝗔𝗻𝗷𝗮 𝗠𝗲𝗱𝘃𝗲𝗱 𝗶𝗻 𝗡𝗮𝗱𝗷𝗮 𝗩𝗲𝗹𝘂𝘀̌𝗰̌𝗲𝗸: 𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮

SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko že več let pripravlja preglede opusov ključnih ustvarjalk in ustvarjalcev na preseku filma in videa. Po Emi Kugler, Mihi Vipotniku, Marku A. Kovačiču, Nevenu Kordi, Nataši Prosenc Stearns, ki so ključno zaznamovali ljubljansko alternativno sceno, se letos obračamo na Goriško, kjer kot avtorski tandem že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja delujeta 𝗔𝗻𝗷𝗮 𝗠𝗲𝗱𝘃𝗲𝗱 (1969) in 𝗡𝗮𝗱𝗷𝗮 𝗩𝗲𝗹𝘂𝘀̌𝗰̌𝗲𝗸 (1948).

Mati in hči, dokumentaristki in pretanjeni raziskovalki slovensko-italijanskega obmejnega prostora, sta ustvarili obsežen opus video in filmskih del, v katerih se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim družbenim spominom ter nagovarjata izmuzljivi pojem meje.

Ker gre v avtorskem dvojcu Velušček-Medved večinoma za srednjemetražne dokumentarne filme, smo za pregled njunega ustvarjalnega opusa oblikovali nekakšne filmske dvojice. Program smo želeli oblikovati na način, da bi tudi sopostavljena filma vsakič znova artikulirala mejo in mejno – kot bi prešli iz Nove v staro Gorico, iz modernistične arhitekture v staro mestno jedro. Retrospektivo odpiramo v sredo, 𝟭𝟳. 𝗱𝗲𝗰𝗲𝗺𝗯𝗿𝗮, ob 𝟮𝟬. 𝘂𝗿𝗶, s projekcijo:

🛂 𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗜: 𝗚𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮 / 𝗡𝗼𝘃𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮

𝗠𝗲𝘀𝘁𝗼 𝗻𝗮 𝘁𝗿𝗮𝘃𝗻𝗶𝗸𝘂 (Anja Medved, Nadja Velušček, 2004)
Dokumentarni esej o nastanku Nove Gorice.

»Odrasla sem v Novi Gorici, mestu, ki je nadomestilo Gorico, ko je ta po drugi svetovni vojni ostala na drugi strani meje. Rasla sem skupaj s hitro rastočim mestom, ob katerem je staro postajalo še starejše. Graditi so ga začeli na travniku ob stari frnaži in na ogromnem zapuščenem pokopališču. Vendar načrtovano moderno mesto, ki naj bi ‘sijalo preko meje’ ni bilo nikoli zgrajeno. Država je kmalu izgubila zanimanje za svoje obrobje in ljudje, ki so prihajali od vsepovsod, so kmalu ugotovili, da si bodo svoje mesto morali zgraditi sami. Film so ljudje res vzeli za svojega, ker ni govoril o mestu od zunaj, ampak je odseval njihovo mesto. O Novi Gorici se je rado govorilo kot o mestu, ki nima zgodovine – nima pa vsako mesto svojega filma.« – Nadja Velušček

𝗦𝗽𝗼𝘃𝗲𝗱𝗻𝗶𝗰𝗮 𝘁𝗶𝗵𝗼𝘁𝗮𝗽𝗰𝗲𝘃: 𝗣𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱𝗶 𝘀𝗸𝗼𝘇𝗶 𝘇̌𝗲𝗹𝗲𝘇𝗻𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗲𝘀𝗼 (Anja Medved, 2010)
Ko je Slovenija vstopila v Schengensko območje, 21. decembra 2007, se je Nova Gorica prvič znašla brez mejnih zapornic. Večer pred tem se je travmatični prostor mejnega prehoda, ki je desetletja ločeval Novogoričane od Goričanov, spremenil v prostor srečanja. V sobo, ki je bila prej namenjena pregledovanju in zasliševanju, je bila tokrat nameščena kamera, v katero je bilo mogoče brez strahu povedati, kako se je živelo z mejo, jo prehajalo in tihotapilo čeznjo. Zaupani spomini in filmski dokumenti prikazujejo, kako se lahko dve različni resničnosti znajdeta na istem mestu. Vsakemu spominodajalcu je bil ponujen caffè corretto – kava z žganjem, ki združuje dve najpogosteje pretihotapljeni dobrini, eno z ene in drugo z druge strani meje.

🗣️ Projekciji sledi pogovor z Anjo Medved in Nadjo Velušček.

🤝🏻 V sodelovanju s SCCA-Ljubljana, Bazo slovenskega filma, Kinoateljejem, Zavodom KINOkašča/CINEMattic, Evropsko prestolnico kulture GO! 2025 Nova Gorica – Gorica in Zavodom Divja misel.

🗓️ Retrospektiva bo do junija 2026 na sporedu enkrat mesečno. Sledijo sklopi cikla:

𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗜𝗜: 𝘀𝗽𝗼𝗺𝗶𝗻 / 𝗱𝗼𝗸𝘂𝗺𝗲𝗻𝘁 (21. januar 2026)
𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗜𝗜𝗜: 𝗼𝗸𝗼𝗹𝗷𝗲 / 𝗼𝘇𝗲𝗺𝗹𝗷𝗲 (18. februar 2026)
𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗜𝗩: 𝘃𝗼𝗱𝗼𝘀𝘁𝗮𝗷 / 𝘃𝗼𝗱𝗼𝘁𝗼𝗸 (24. marec 2026)
𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗩: 𝗺𝗶𝗿 / 𝘃𝗼𝗷𝗻𝗮 (21. april 2026)
𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗩𝗜: 𝗻𝗮𝘀𝗶𝗹𝗷𝗲 / 𝘀𝗼𝗰̌𝘂𝘁𝗷𝗲 (8. maj 2026)
𝗢𝗯𝗺𝗼𝗰̌𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗵𝗼𝗱𝗮 𝗩𝗜𝗜: 𝗼𝗱𝗵𝗼𝗱𝗶 / 𝗽𝗿𝗶𝗵𝗼𝗱𝗶 (10. junij 2026)

Retrospektivo sta kurirala Vesna Bukovec in Robert Kuret.