Predstava SAMO ŠE ENKRAT GREMO SPAT / Ta veseli dan kulture 3. 12. 2025

Kulturne ustanove po Sloveniji vse od leta 2000 na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil 3. decembra 1800, na široko odprejo svoja vrata in ponudijo brezplačen vstop na svoje dogodke – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov.

Prevzem brezplačnih vstopnic na blagajni Mini teatra.
Na voljo je omejeno štrevilo vstopnic.

Avtorski projekt ustvarjalne ekipe
SAMO ŠE ENKRAT GREMO SPAT

𝗥𝗲𝘇̌𝗶𝘀𝗲𝗿:
Jernej Potočan

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼:
Filip Mramor
Svit Stefanija
Daniel Petković

𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮:
Varja Hrvatin

𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳:
Dan Pikalo

𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮:
Nika Dolgan

𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗹𝘂𝗰̌𝗶:
Domen Lušin

𝗞𝗼𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗮:
Mini teater
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

𝗢 𝗣𝗥𝗘𝗗𝗦𝗧𝗔𝗩𝗜:
Predstava Samo še enkrat gremo spat se bo vrnila nazaj v naša otroštva. Kaj nas je pomirilo in uspavalo? Kakšne zgodbe so nas pospremile v spanec? Kakšne uspavanke? Je bila na hodniku vedno prižgana luč? Ali pa je pod vrati svetilo le bliskanje televizijskega zaslona? Kateri strahovi so nas čakali pod posteljo?

Skozi raziskovanje večernih ritualov uspavanja, bo predstava ponovno priklicala v spomin dogodke in pripovedi, ki so nas kot otroke pomirjale. Pripovedi, ki so poenostavile in uredile naš vsakdan ter naredile kaotičen svet ponovno obvladljiv. Tako smo vedeli, da so svet, v katerem smo živeli, obvladovala zelo jasna pravila, ki so prinašala zelo jasne posledice. Potem pa je skozi leta kar naenkrat, ne da bi sploh opazili, svet pobezljal iz vajeti.

Skozi postopek rekonstrukcije, z oživljanjem trenutkov, ki so nas nekoč pomirjali, skušamo razumeti, kako so le ti delovali in ali so skozi desetletja ostali z nami. Ali imajo ti rituali iz naših preteklosti karkoli skupnega z načini preganjanja strahov, ki se danes skrivajo po temnih kotičkih naših sob?

“Tik preden zaspim, imam pogosto občutek, kot da padam. Takrat se v zadnjem trenutku, preden padem v globok sen, zdrznem in prebudim. Počutim se kot, da res padam. Padam v spanec, ki je mogoče tako zelo globok, da se po padcu vanj, ne bom več nikoli pobral. Samo še enkrat gremo spat, pa bo vse drugače. Samo še enkrat gremo spat, pa bo vse kot je prav. Samo še enkrat gremo spat, pa bomo vsi živeli v razglednici.”

𝗢 𝗥𝗘𝗭̌𝗜𝗦𝗘𝗥𝗝𝗨:
Jernej Potočan (1996) je leta 2015 začel študij dramaturgije, kasneje leta 2019, pa še študij režije na AGRFT. Kot dramaturg je sodeloval pri predstavah Under construction, 410 kilometrov, Anatomija zamolka, Kot vsa svobodna dekleta, Polenta, Medtem, ko mi spotify po meri ustvarja playlisto z naslovom moodymix. Pri slednjih dveh podpisuje tudi režijo. Poleg teh dveh režij, je režiral še otroško predstavo Vampirček gre v šolo, kot asistent režije pa je sodeloval pri predstavi 1981 v Ujvideki Szinhaz (r. Tomi Janežič). Predstava Under construction, pri kateri je sodeloval, je bila nagrajena s posebno nagrado žirije na 52. tednu slovenske drame. Ukvarja se tudi s pisanjem dramatike. Objavljena so tri njegova besedila (Odpad, Vsaka pesem se enkrat izpoje, Žalostinke). Za kratek scenarij Živalski vrt, je prejel Grossmanovo nagrado; za besedilo Ostali smo brez prijateljev, zbirali smo znamke, Drugo nagrado One minute play contest; za besedilo Žalostinke pa nagrado rdeča nit. Dve njegovi besedili sta bili tudi uprizorjeni (Žalostinke – MGL ter Uspavanka v sobi brez oken – sodelovanje AG in AGRFT).