Pogovor z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana, NATAŠO BARBARO GRAČNER

V Slovenskem gledališkem inštitutu že vrsto let pripravljamo pogovor z vsakoletnim prejemnikom oziroma prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je leta 2025 prejela 𝗡𝗮𝘁𝗮š𝗮 𝗕𝗮𝗿𝗯𝗮𝗿𝗮 𝗚𝗿𝗮č𝗻𝗲𝗿. Z njo se bo 𝘃 𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮 𝗞𝗮𝘃𝗮𝗿𝗻𝗶 v SNG Drama Ljubljana pogovarjala teatrologinja 𝗔𝗻𝗮 𝗣𝗲𝗿𝗻𝗲.

»Kar je obema vlogama skupnega, je igralkino zavestno ukvarjanje z naravo lastnega dela in poklica,« je zapisala Petra Pogorevc v obrazložitvi nagrade Prešernovega sklada, ki jo je Nataša Barbara Gračner leta 2006 prejela za vlogo Katerine Ivanovne Verhovceve v uprizoritvi 𝘉𝘳𝘢𝘵𝘫𝘦 𝘒𝘢𝘳𝘢𝘮𝘢𝘻𝘰𝘷𝘪, Korunovi odrski konstrukciji romana Dostojevskega, in za vlogo Nurie v 𝘌𝘯𝘦𝘮 š𝘱𝘢𝘯𝘴𝘬𝘦𝘮 𝘬𝘰𝘮𝘢𝘥𝘶 Yasmine Reza v režiji Janusza Kice. Vlogi sta sledili vrsti dovršenih igralskih stvaritev, ki so jo vtisnile v spomin že pred tem.

Letošnja prejemnica Borštnikovega prstana je opozorila nase že med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT); za vlogo Lucinde v diplomski predstavi Ž𝘪𝘷𝘭𝘫𝘦𝘯𝘫𝘦 𝘱𝘭𝘦𝘫𝘣𝘰𝘫𝘦𝘷 po besedilu Dušana Jovanovića in v režiji Sama M. Strelca je bila leta 1991 prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju. Po koncu študija se je zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču in bila na našem osrednjem gledališkem festivalu kmalu znova nagrajena: leta 1993 je, po presoji Andreja Inkreta, »živo in neposredno, z mnogo mladega šarma, duhovite lascivnosti, sentimenta« odigrala najmlajšo od štirih upodobitev Achternbuscheve 𝘚𝘶𝘴𝘯 in z ostalimi interpretkami naslovne junakinje prejela Borštnikovo nagrado.

Leta 1998 se je pridružila ansamblu SNG Drama Ljubljana in postala ena vodilnih nosilk repertoarja, ki ga s svojo izrazito odrsko prisotnostjo soustvarja še danes. Oblikovala je številne ženske figure; med bolj izstopajočimi in tudi nagrajenimi iz začetnega obdobja v ljubljanski Drami velja omeniti Rozalo v Linhartovem Matičku, režijski postavitvi Vita Tauferja iz leta 1999, Nastasjo Filipovno v 𝘐𝘥𝘪𝘰𝘵𝘶 po Dostojevskem, ki ga je avtorsko podpisal režiser Mile Korun (1999), Mlado žensko v Harrowerjevi igri 𝘕𝘰ž𝘪 𝘷 𝘬𝘶𝘳𝘢𝘩 (režija Mateja Koležnik, 2001), Helene v Hauptmannovi 𝘗𝘳𝘦𝘥 𝘴𝘰𝘯č𝘯𝘪𝘮 𝘷𝘻𝘩𝘰𝘥𝘰𝘮 (režija Eduard Miler, 2003).

Enega od igralskih vrhov je dosegla leta 2012 v uprizoritvi Gospoda Glembajevi režiserja Ivice Buljana. Hrvaška kritičarka Mani Gotovac jo je označila za »najboljšo Castellico v zgodovini uprizarjanja« Krleževe drame. Tudi v poznejših vlogah je zmeraj znova presenečala domača in tuja občinstva s precizno sugestivnimi igralskimi pristopi – denimo s pretresljivo upodobitvijo šestdesetletne vdove Emmi, ženske z družbenega obrobja, v uprizoritvi 𝘈𝘭𝘪: 𝘚𝘵𝘳𝘢𝘩 𝘵𝘪 𝘱𝘰𝘫é 𝘥𝘶š𝘰, odrski priredbi Fassbinderjevega filma v režiji Sebastijana Horvata (2019).

Ob gledaliških je Nataša Barbara Gračner ustvarila številne filmske, televizijske in radijske vloge. Je tudi redna profesorica dramske igre in umetniške besede na AGRFT, kjer svoje znanje in izkušnje predaja novim igralskim generacijam.

»𝐍𝐣𝐞𝐧𝐨 𝐝𝐞𝐥𝐨 𝐧𝐢 𝐥𝐞 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞𝐧 𝐝𝐞𝐥 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐨𝐯𝐢𝐧𝐞 𝐬𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐥𝐢šč𝐚, 𝐭𝐞𝐦𝐯𝐞č ž𝐢𝐯𝐚 𝐩𝐫𝐢𝐬𝐨𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐞𝐭𝐢𝐤𝐞 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢š𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 – 𝐩𝐨𝐤𝐨𝐧č𝐧𝐞, 𝐜𝐞𝐥𝐨𝐯𝐢𝐭𝐞, 𝐧𝐞𝐨𝐝𝐯𝐢𝐬𝐧𝐞 𝐢𝐧 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐚𝐧𝐞 𝐢𝐠𝐫𝐚𝐥𝐬𝐤𝐞𝐦𝐮 𝐩𝐨𝐤𝐥𝐢𝐜𝐮 𝐯 𝐧𝐚𝐣š𝐢𝐫š𝐞𝐦 𝐡𝐮𝐦𝐚𝐧𝐢𝐬𝐭𝐢č𝐧𝐞𝐦 𝐬𝐦𝐢𝐬𝐥𝐮,« sklepa utemeljitev Borštnikovega prstana.

𝗣𝗿𝗶𝗷𝗮𝘇𝗻𝗼 𝘃𝗮𝗯𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶 𝗻𝗮 𝘀𝗿𝗲č𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘇 𝗹𝗲𝘁𝗼š𝗻𝗷𝗼 𝗹𝗮𝘃𝗿𝗲𝗮𝘁𝗸𝗼!

𝗕𝗿𝗲𝘇𝗽𝗹𝗮č𝗻𝗲 𝘃𝘀𝘁𝗼𝗽𝗻𝗶𝗰𝗲 za pogovor si lahko zagotovite na drama.kupikarto.si ali osebno prevzamete pri blagajni Drame, ki deluje v središču mesta v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na Župančičevi 1 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) in v Drami na Litostrojski 56 (uro pred predstavo ali drugo prireditvijo). ). Za rezervacije vstopnic in dodatne informacije lahko pišete na [email protected].

📸 Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana