ORFEJ IN EVRIDIKA

Urša Majcen, Sašo Vollmaier, Jan Krmelj, Iztok Kovač
𝐎𝐑𝐅𝐄𝐉 𝐈𝐍 𝐄𝐕𝐑𝐈𝐃𝐈𝐊𝐀
𝘱𝘰𝘦𝘵𝘪𝘤̌𝘯𝘪 𝘴𝘱𝘦𝘬𝘵𝘢𝘬𝘦𝘭

Krstna uprizoritev

Koprodukcija: 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦, 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐨 𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐥𝐢𝐬̌𝐜̌𝐞 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐨, 𝐄𝐧–𝐊𝐧𝐚𝐩

Zgodba o 𝑶𝒓𝒇𝒆𝒋𝒖 𝒊𝒏 𝑬𝒗𝒓𝒊𝒅𝒊𝒌𝒊 že od antike velja za enega najpresunljivejših mitov o ljubezni onkraj smrti. Da bi oživil 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜, se 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗 odpravi v svet mrtvih, kjer njegovo žalovanje gane tako triglavega psa Kerberja, ki ga spusti mimo vhoda, kot brodnika Harona, ki ga odpelje po reki Stiks. S pesmijo očara tudi vladarja podzemlja Hada in Perzefono, ki mu vrneta 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜 pod pogojem, da se med vrnitvijo v svet živih ne ozre. 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗 se z 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜 napoti proti izhodu iz podzemlja, toda ko ne sliši več njenih korakov, prelomi obljubo. Zadnje, kar vidi, je Evridikin izginjajoči bledi obraz.

Mit o ljubezni onkraj smrti, ki že od antike navdihuje številne umetnike, ima tudi senčno stran. V veliki večini njegovih upodobitev je 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗 prikazan kot osrednja figura, 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑎 pa zgolj kot njegova tiha in pasivna spremljevalka. Pesnica in dramatičarka 𝗨𝗿𝘀̌𝗮 𝗠𝗮𝗷𝗰𝗲𝗻 v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev? Jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi?

𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑎 𝗨𝗿𝘀̌𝗲 𝗠𝗮𝗷𝗰𝗲𝗻 posreduje jasno sporočilo: ne želi več sodelovati v igri, ki jo vodi 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗, izstopila bo iz vloge, ki od nje zahteva pasivnost in molk, prekinila bo zgodbo žrtvovanja za mit trpečega in vsemogočnega umetnika. Z drugimi besedami: ostala bo mrtva. Tako se odloči z mislijo na vse ženske, ki so kadar koli izgubile svoj glas ali življenje v imenu ljubezni ali umetnosti. Orfej v podzemlju ne naleti več samo na mitološka bitja, temveč tudi na tri zgodovinske osebnosti. Svet mrtvih je za pisateljico Virginio Woolf, pesnico Sylvio Plath in dramatičarko Sarah Kane – tako kot za 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑜 – prostor iskanja lastnega prostora in osvoboditve družbenih vlog. Vlog, ki so jih za življenja dušile, omejevale in jih tudi spodbudile k podobni odpovedi, kot jo pri Urši Majcen izreče in osmisli 𝐸𝑣𝑟𝑖𝑑𝑖𝑘𝑎.

Evridikina zavrnitev mita ni destruktivna, temveč refleksivna in emancipatorna. To v pogovoru s Perzefono naposled spozna tudi 𝑂𝑟𝑓𝑒𝑗, ki na mit pogleda z novimi očmi. Zave se, da svoje velike ljubezni, zaradi katere se je odpravil v podzemlje, ni nikoli zares spoznal, ker je ni opazoval ali ji prisluhnil, predvsem pa doslej ni razumel, da želi imeti lasten glas in ne biti samo navdih za njegovega. Evridika ga tokrat pripravi do tega, da se zave svoje zablode ter preneha ponavljati stare in davno preživete vzorce družbenih odnosov.

V novi besedilni interpretaciji 𝗨𝗿𝘀̌𝗲 𝗠𝗮𝗷𝗰𝗲𝗻 in glasbeni partituri 𝗦𝗮𝘀̌𝗮 𝗩𝗼𝗹𝗹𝗺𝗮𝗶𝗲𝗿𝗷𝗮 znani mit 𝑶𝒓𝒇𝒆𝒋 𝒊𝒏 𝑬𝒗𝒓𝒊𝒅𝒊𝒌𝒂 izpišeta in uglasbita na novo. V režiji 𝗝𝗮𝗻𝗮 𝗞𝗿𝗺𝗲𝗹𝗷𝗮 in koreografiji 𝗜𝘇𝘁𝗼𝗸𝗮 𝗞𝗼𝘃𝗮𝗰̌𝗮 se uprizoritev na presečišču različnih medijev ukvarja z uprizarjanjem smrti in življenja po njej. V uprizoritvi, v kateri sodeluje številčen ansambel igralk in igralcev 𝗠𝗚𝗟 ter plesalk in plesalcev kolektiva 𝗘𝗻–𝗞𝗻𝗮𝗽, se nenazadnje razpre tudi vprašanje razmer na planetu, ki zaradi podnebnih sprememb in kataklizem vseh vrst že spominja na mitološko podzemlje. Bi se imela Evridika kam vrniti, tudi če bi si tega želela? In s čim vse je treba prekiniti, da bi ljubezen, umetnost in življenje na Zemlji sploh lahko preživeli?
𝗣𝗲𝘁𝗿𝗮 𝗣𝗼𝗴𝗼𝗿𝗲𝘃𝗰, dramaturginja uprizoritve Orfej in Evridika

Iz gledališkega lista:
𝘽𝙤𝙡𝙟 𝙣𝙖𝙩𝙖𝙣𝙘̌𝙚𝙣 𝙣𝙖𝙨𝙡𝙤𝙫 𝙗𝙞 𝙗𝙞𝙡 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙞𝙣 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙚, 𝙨𝙖𝙟 𝙜𝙧𝙚 𝙯𝙖 𝙩𝙧𝙞 𝙯̌𝙚𝙣𝙨𝙠𝙚, 𝙠𝙞 𝙨𝙤 𝙨𝙚 𝙪𝙗𝙞𝙡𝙚 𝙞𝙣 𝙠𝙖𝙩𝙚𝙧𝙞𝙝 𝙥𝙞𝙨𝙖𝙣𝙟𝙚 𝙨𝙤 𝙤𝙗𝙟𝙖𝙫𝙞𝙡𝙞, 𝙞𝙯𝙙𝙖𝙡𝙞, 𝙥𝙧𝙤𝙙𝙖𝙡𝙞, 𝙨 𝙥𝙤𝙝𝙫𝙖𝙡𝙖𝙢𝙞 𝙤𝙗𝙙𝙖𝙡𝙞 𝙞𝙣 𝙟𝙞𝙝 𝙩𝙖𝙠𝙤 𝙤𝙝𝙧𝙖𝙣𝙞𝙡𝙞 𝙢𝙤𝙨̌𝙠𝙞 … 𝙠𝙞 𝙨𝙤 𝙨𝙚 𝙣𝙖 𝙥𝙤𝙩𝙞 𝙞𝙯 𝙨𝙥𝙤𝙙𝙣𝙟𝙚𝙜𝙖 𝙨𝙫𝙚𝙩𝙖 𝙤𝙯𝙧𝙡𝙞 𝙣𝙖𝙯𝙖𝙟. 𝙏𝙧𝙞 𝙜𝙚𝙣𝙞𝙖𝙡𝙣𝙚, 𝙙𝙚𝙥𝙧𝙚𝙨𝙞𝙫𝙣𝙚 (𝙠𝙡𝙞𝙣𝙞𝙘̌𝙣𝙤 𝙙𝙚𝙥𝙧𝙚𝙨𝙞𝙫𝙣𝙚) 𝙯̌𝙚𝙣𝙨𝙠𝙚, 𝙥𝙞𝙨𝙖𝙩𝙚𝙡𝙟𝙞𝙘𝙚 𝙑𝙞𝙧𝙜𝙞𝙣𝙞𝙖 𝙒𝙤𝙤𝙡𝙛, 𝙎𝙮𝙡𝙫𝙞𝙖 𝙋𝙡𝙖𝙩𝙝 𝙞𝙣 𝙎𝙖𝙧𝙖𝙝 𝙆𝙖𝙣𝙚. 𝙎𝙚 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙤𝙯𝙧𝙚, 𝙙𝙖 𝙗𝙞 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙞 𝙥𝙧𝙚𝙥𝙧𝙚𝙘̌𝙞𝙡, 𝙙𝙖 𝙨̌𝙚 𝙣𝙖𝙥𝙧𝙚𝙟 𝙥𝙞𝙨̌𝙚?
– Svetlana Slapšak

𝙆𝙤 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙖 𝙐𝙧𝙨̌𝙚 𝙈𝙖𝙟𝙘𝙚𝙣 𝙧𝙚𝙘̌𝙚, »𝙣𝙚 𝙗𝙤𝙢 𝙨𝙚 𝙧𝙤𝙙𝙞𝙡𝙖, 𝙙𝙖 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙨𝙥𝙚𝙩 𝙪𝙢𝙧𝙚𝙢«, 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙯𝙖𝙨𝙩𝙖𝙣𝙚. 𝙎𝙫𝙚𝙩 𝙯𝙢𝙧𝙖𝙯𝙞. 𝙉𝙞𝙝𝙘̌𝙚 𝙨𝙚 𝙣𝙚 𝙯𝙣𝙖𝙟𝙙𝙚. 𝙆𝙖𝙟 𝙨𝙚 𝙙𝙤𝙜𝙖𝙟𝙖. 𝙎𝙡𝙞𝙨̌𝙖𝙩𝙞 𝙟𝙚 𝙫𝙯𝙙𝙞𝙝𝙚 𝙤𝙨𝙪𝙥𝙡𝙤𝙨𝙩𝙞. 𝙇𝙟𝙪𝙙𝙚𝙢 𝙨𝙚 𝙤𝙙 𝙯𝙖𝙘̌𝙪𝙙𝙚𝙣𝙟𝙖 𝙤𝙙𝙥𝙞𝙧𝙖𝙟𝙤 𝙪𝙨𝙩𝙖. 𝙑 𝙯𝙧𝙖𝙠𝙪 𝙥𝙖 𝙥𝙤𝙡𝙣𝙤 𝙧𝙖𝙯𝙣𝙞𝙝 𝙙𝙚𝙡𝙘𝙚𝙫. 𝙉𝙖𝙧𝙖𝙫𝙣𝙤𝙨𝙩 𝙫 𝙥𝙡𝙟𝙪𝙘̌𝙖. 𝙊𝙙 𝙠𝙤𝙙𝙚𝙧 𝙥𝙧𝙞𝙙𝙚 𝙜𝙡𝙖𝙨. 𝙈𝙖𝙧 𝙟𝙚 𝙧𝙚𝙨 𝙧𝙚𝙠𝙡𝙖, 𝙠𝙖𝙧 𝙟𝙚 𝙧𝙚𝙠𝙡𝙖? 𝙅𝙚 𝙥𝙧𝙚𝙙 𝙣𝙖𝙢𝙞 𝙧𝙚𝙨𝙣𝙞𝙘̌𝙣𝙤 𝙥𝙧𝙚𝙠𝙞𝙣𝙞𝙩𝙚𝙫 𝙨𝙤𝙙𝙚𝙡𝙤𝙫𝙖𝙣𝙟𝙖? 𝙆𝙖𝙠𝙤 𝙫𝙚𝙣𝙙𝙖𝙧 𝙩𝙤 𝙢𝙞𝙨𝙡𝙞, 𝙣𝙚 𝙗𝙤𝙢 𝙨𝙚 𝙧𝙤𝙙𝙞𝙡𝙖?
– Nina Dragičević

𝙕𝙜𝙤𝙧𝙣𝙟𝙞 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙜𝙤𝙧𝙞, 𝙥𝙧𝙞 𝙘̌𝙚𝙢𝙚𝙧 𝙜𝙧𝙚 𝙯𝙖 𝙗𝙚𝙨𝙚𝙙𝙣𝙤 𝙞𝙣 𝙥𝙤𝙢𝙚𝙣𝙨𝙠𝙤 𝙥𝙤𝙞𝙜𝙧𝙖𝙫𝙖𝙣𝙟𝙚: 𝙯𝙖𝙧𝙖𝙙𝙞 𝙥𝙤𝙙𝙣𝙚𝙗𝙣𝙞𝙝 𝙨𝙥𝙧𝙚𝙢𝙚𝙢𝙗 𝙥𝙤𝙫𝙯𝙧𝙤𝙘̌𝙚𝙣𝙞𝙝 𝙥𝙤𝙯̌𝙖𝙧𝙤𝙫, 𝙥𝙤𝙙𝙤𝙗𝙚 𝙜𝙤𝙧𝙚𝙘̌𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙚𝙠𝙡𝙖, 𝙥𝙖 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝙫𝙨𝙚𝙨𝙥𝙡𝙤𝙨̌𝙣𝙚 𝙝𝙪𝙢𝙖𝙣𝙞𝙩𝙖𝙧𝙣𝙚 𝙠𝙧𝙞𝙯𝙚 𝙨𝙤𝙙𝙤𝙗𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙨𝙫𝙚𝙩𝙖. 𝙃𝙖𝙙 𝙩𝙖𝙠𝙤 𝙣𝙞 𝙫𝙚𝙘̌ 𝙡𝙚 𝙨𝙥𝙤𝙙𝙖𝙟, 𝙖𝙢𝙥𝙖𝙠 𝙟𝙚 𝙜𝙡𝙖𝙨 – 𝙜𝙡𝙖𝙨 𝙩𝙞𝙨𝙩𝙞𝙝, 𝙠𝙞 𝙩𝙧𝙥𝙞𝙟𝙤 (𝙣𝙖𝙟𝙥𝙧𝙚𝙟 𝙯𝙜𝙤𝙧𝙖𝙟, 𝙣𝙖𝙩𝙤 𝙨𝙥𝙤𝙙𝙖𝙟) – 𝙞𝙣 𝙣𝙟𝙞𝙝𝙤𝙫𝙞𝙝 𝙪𝙨𝙤𝙙, 𝙠𝙞 𝙨𝙤 𝙤𝙨𝙩𝙖𝙡𝙚 𝙯𝙖𝙢𝙤𝙡𝙘̌𝙖𝙣𝙚 𝙞𝙣 𝙣𝙚𝙞𝙯𝙧𝙚𝙘̌𝙚𝙣𝙚. 𝙕𝙜𝙤𝙧𝙣𝙟𝙞 𝙨𝙫𝙚𝙩 𝙟𝙚 𝙤𝙥𝙪𝙨𝙩𝙤𝙨̌𝙚𝙣, 𝙥𝙧𝙖𝙯𝙚𝙣 𝙞𝙣 𝙣𝙚𝙨𝙢𝙞𝙨𝙚𝙡𝙣, 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙗𝙞 𝙧𝙚𝙠𝙡𝙞 𝙙𝙞𝙨𝙩𝙤𝙥𝙞𝙘̌𝙚𝙣, 𝙘̌𝙚𝙥𝙧𝙖𝙫 𝙟𝙚 𝙨̌𝙚 𝙠𝙖𝙠𝙤 𝙧𝙚𝙖𝙡𝙚𝙣.
– Ula Talija Pollak

𝙑 𝙩𝙧𝙖𝙙𝙞𝙘𝙞𝙤𝙣𝙖𝙡𝙣𝙚𝙢 𝙗𝙧𝙖𝙣𝙟𝙪 𝙢𝙞𝙩𝙖 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙤 𝙥𝙤𝙜𝙪𝙗𝙞 𝙨 𝙥𝙤𝙜𝙡𝙚𝙙𝙤𝙢, 𝙨 𝙠𝙖𝙩𝙚𝙧𝙞𝙢 𝙨𝙚 𝙩𝙞𝙠 𝙥𝙧𝙚𝙙 𝙢𝙚𝙟𝙤 𝙙𝙚𝙯̌𝙚𝙡𝙚 𝙯̌𝙞𝙫𝙞𝙝 𝙤𝙯𝙧𝙚 𝙠 𝙣𝙟𝙚𝙟, 𝙙𝙖 𝙗𝙞 𝙥𝙧𝙚𝙫𝙚𝙧𝙞𝙡, 𝙖𝙡𝙞 𝙢𝙪 𝙧𝙚𝙨 𝙨𝙡𝙚𝙙𝙞. 𝙑 𝙩𝙤𝙠𝙧𝙖𝙩𝙣𝙚𝙢 𝙗𝙧𝙖𝙣𝙟𝙪 𝙗𝙞 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙥𝙤 𝙖𝙣𝙖𝙡𝙤𝙜𝙞𝙟𝙞 𝙩𝙤𝙧𝙚𝙟 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟𝙚𝙫 𝙥𝙤𝙜𝙡𝙚𝙙 𝙧𝙖𝙯𝙪𝙢𝙚𝙡𝙞 𝙠𝙤𝙩 𝙯𝙖 𝙀𝙫𝙧𝙞𝙙𝙞𝙠𝙤 𝙤𝙙𝙧𝙚𝙨̌𝙪𝙟𝙤𝙘̌, 𝙖 𝙨 𝙥𝙤𝙢𝙚𝙣𝙤𝙢 𝙣𝙖𝙗𝙞𝙩 𝙞𝙣 𝙨𝙠𝙧𝙖𝙟𝙣𝙤 𝙢𝙚𝙩𝙖𝙛𝙤𝙧𝙞𝙘̌𝙚𝙣: 𝙠𝙤 𝙟𝙤 𝙊𝙧𝙛𝙚𝙟 𝙠𝙤𝙣𝙘̌𝙣𝙤 𝙯𝙖𝙧𝙚𝙨 𝙫𝙞𝙙𝙞, 𝙟𝙚 𝙣𝙚 𝙢𝙤𝙧𝙚 𝙫𝙚𝙘̌ 𝙞𝙢𝙚𝙩𝙞. 𝙆𝙤 𝙟𝙤 𝙥𝙧𝙚𝙥𝙤𝙯𝙣𝙖 𝙠𝙤𝙩 𝙘𝙚𝙡𝙤𝙫𝙞𝙩𝙤 𝙤𝙨𝙚𝙗𝙤, 𝙤𝙣𝙖 𝙪𝙞𝙙𝙚 𝙞𝙯 𝙙𝙤𝙨𝙚𝙜𝙖 𝙣𝙟𝙚𝙜𝙤𝙫𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙤𝙨𝙚𝙙𝙤𝙫𝙖𝙣𝙟𝙖.
– Ajda Bračič

»𝑶𝙨𝒕𝙖𝒍𝙖 𝙗𝒐𝙢 𝙢𝒓𝙩𝒗𝙖, 𝒌𝙚𝒓 𝒏𝙚 𝙢𝒐𝙧𝒆𝙨̌ 𝙥𝒓𝙚𝒃𝙪𝒅𝙞𝒕𝙞 𝙢𝒓𝙩𝒗𝙞𝒉 …« 𝙉𝒋𝙚𝒏𝙚 𝙗𝒆𝙨𝒆𝙙𝒆 𝒏𝙞𝒔𝙤 𝙠𝒍𝙞𝒄 𝒑𝙤 𝙧𝒆𝙨̌𝒊𝙩𝒗𝙞, 𝒕𝙚𝒎𝙫𝒆𝙘̌ 𝙟𝒂𝙨𝒏𝙤 𝙨𝒑𝙤𝒓𝙤𝒄̌𝙞𝒍𝙤: 𝒏𝙚 𝙗𝒐𝙢 𝙫𝒆𝙘̌ 𝙨𝒐𝙙𝒆𝙡𝒐𝙫𝒂𝙡𝒂 𝒗 𝒊𝙜𝒓𝙞, 𝒌𝙞 𝙟𝒐 𝒗𝙤𝒅𝙞 𝙊𝒓𝙛𝒆𝙟, 𝒏𝙚 𝙗𝒐𝙢 𝙫𝒆𝙘̌ 𝙙𝒆𝙡 𝙢𝒊𝙩𝒂, 𝙠𝒊 𝒐𝙙 𝙢𝒆𝙣𝒆 𝒛𝙖𝒉𝙩𝒆𝙫𝒂 𝒓𝙖𝒛𝙩𝒆𝙡𝒆𝙨̌𝒆𝙣𝒋𝙚 𝙞𝒏 𝒎𝙤𝒍𝙠. 𝑵𝙟𝒆𝙣𝒂 𝒛𝙖𝒗𝙧𝒏𝙞𝒕𝙚𝒗 𝒔𝙩𝒂𝙧𝒆𝙜𝒂 𝒔𝙚 𝙥𝒓𝙚𝒑𝙡𝒆𝙩𝒂 𝒛 𝒖𝙩𝒓𝙟𝒆𝙫𝒂𝙣𝒋𝙚𝒎 𝒗𝙚𝒛𝙞 𝙢𝒆𝙙 »𝒔𝙚𝒔𝙩𝒓𝙖𝒎𝙞« – 𝒋𝙪𝒏𝙖𝒌𝙞𝒏𝙟𝒂 𝒖𝙗𝒆𝙨𝒆𝙙𝒊 𝒕𝙧𝒑𝙡𝒋𝙚𝒏𝙟𝒆 𝒛̌𝙚𝒏𝙨𝒌, 𝙠𝒊 𝒔𝙤 𝙞𝒛𝙜𝒖𝙗𝒊𝙡𝒆 𝒈𝙡𝒂𝙨 𝙖𝒍𝙞 𝙯̌𝒊𝙫𝒍𝙟𝒆𝙣𝒋𝙚 𝙫 𝙞𝒎𝙚𝒏𝙪 𝙡𝒋𝙪𝒃𝙚𝒛𝙣𝒊, 𝙪𝒎𝙚𝒕𝙣𝒐𝙨𝒕𝙞 𝙖𝒍𝙞 𝙯𝒂𝙧𝒂𝙙𝒊 𝒅𝙧𝒖𝙯̌𝒃𝙚𝒏𝙞𝒉 𝒑𝙧𝒊𝙘̌𝒂𝙠𝒐𝙫𝒂𝙣𝒋.
– Alja Adam

🐍

Avtorica besedila 𝐔𝐫𝐬̌𝐚 𝐌𝐚𝐣𝐜𝐞𝐧
Avtor glasbe 𝐒𝐚𝐬̌𝐨 𝐕𝐨𝐥𝐥𝐦𝐚𝐢𝐞𝐫
Režiser 𝐉𝐚𝐧 𝐊𝐫𝐦𝐞𝐥𝐣
Koreograf 𝐈𝐳𝐭𝐨𝐤 𝐊𝐨𝐯𝐚𝐜̌
Dramaturginja 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐚 𝐏𝐨𝐠𝐨𝐫𝐞𝐯𝐜
Scenograf 𝐋𝐢𝐧 𝐉𝐚𝐩𝐞𝐥𝐣
Kostumografka 𝐁𝐫𝐢𝐧𝐚 𝐕𝐢𝐝𝐢𝐜
Lektorica 𝐊𝐥𝐚𝐬𝐣𝐚 𝐊𝐨𝐯𝐚𝐜̌𝐢𝐜̌
Oblikovalca zvoka 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣 𝐂̌𝐞𝐥𝐢𝐤, 𝐉𝐮𝐫𝐞 𝐙̌𝐢𝐠𝐨𝐧
Oblikovalec svetlobe 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣 𝐇𝐚𝐣𝐝𝐢𝐧𝐣𝐚𝐤
Oblikovalec videa Gašper Torkar
Avtorja priredbe besedila 𝐉𝐚𝐧 𝐊𝐫𝐦𝐞𝐥𝐣, 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐚 𝐏𝐨𝐠𝐨𝐫𝐞𝐯𝐜
Avtor aranžmajev in korepetitor 𝐒𝐚𝐬̌𝐨 𝐕𝐨𝐥𝐥𝐦𝐚𝐢𝐞𝐫

Perzefona 𝐍𝐚𝐭𝐚𝐬̌𝐚 𝐓𝐢𝐜̌ 𝐑𝐚𝐥𝐢𝐣𝐚𝐧
Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane 𝐀𝐣𝐝𝐚 𝐒𝐦𝐫𝐞𝐤𝐚𝐫
Evridika 𝐋𝐞𝐧𝐚 𝐇𝐫𝐢𝐛𝐚𝐫 𝐒̌𝐤𝐫𝐥𝐞𝐜
Orfej 𝐌𝐚𝐭𝐢𝐜 𝐋𝐮𝐤𝐬̌𝐢𝐜̌
Haron 𝐅𝐢𝐥𝐢𝐩 𝐒𝐚𝐦𝐨𝐛𝐨𝐫
Kerber 𝐋𝐚𝐫𝐚 𝐖𝐨𝐥𝐟 𝐤.𝐠.
Tantal 𝐆𝐫𝐞𝐠𝐨𝐫 𝐆𝐫𝐮𝐝𝐞𝐧
Sizif 𝐉𝐨𝐬𝐞𝐩𝐡 𝐍𝐳𝐨𝐛𝐚𝐧𝐝𝐨𝐫𝐚 – 𝐉𝐨𝐬𝐞
Ixion 𝐆𝐚𝐥 𝐎𝐛𝐥𝐚𝐤 𝐤.𝐠.
Zbor 𝐕𝐞𝐫𝐨𝐧𝐢𝐤𝐚 𝐙̌𝐞𝐥𝐞𝐳𝐧𝐢𝐤 𝐤. 𝐠., 𝐅𝐢𝐥𝐢𝐩 𝐒̌𝐭𝐞𝐩𝐞𝐜 𝐤. 𝐠., 𝐌𝐚𝐭𝐭𝐢𝐚 𝐂𝐚𝐬𝐨𝐧, 𝐌𝐚𝐭𝐢𝐣𝐚 𝐅𝐫𝐚𝐧𝐣𝐞𝐬̌, 𝐓𝐢𝐧𝐚 𝐇𝐚𝐛𝐮𝐧, 𝐅𝐢𝐨𝐧𝐚 𝐌𝐚𝐜𝐛𝐫𝐢𝐝𝐞, 𝐂𝐚𝐫𝐨𝐥𝐢𝐧𝐚 𝐀𝐥𝐞𝐬𝐬𝐚𝐧𝐝𝐫𝐚 𝐕𝐚𝐥𝐞𝐧𝐭𝐢𝐧𝐢, 𝐍𝐢𝐤𝐚 𝐙𝐢𝐝𝐚𝐫
Had 𝐒𝐚𝐬̌𝐨 𝐕𝐨𝐥𝐥𝐦𝐚𝐢𝐞𝐫

Vodja predstave 𝐊𝐚𝐭𝐣𝐚 𝐊𝐨𝐦𝐚𝐭𝐚𝐫 (𝐂𝐃)
Oblikovalec svetlobe 𝐌𝐚𝐭𝐣𝐚𝐳̌ 𝐁𝐚𝐣𝐜 (𝐂𝐃)
Oblikovalec zvoka 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣 𝐂̌𝐞𝐥𝐢𝐤 (𝐂𝐃)
Oblikovalca videa 𝐉𝐚𝐧 𝐕𝐢𝐡𝐚𝐫 in 𝐉𝐮𝐫𝐞 𝐕𝐢𝐝𝐞𝐧𝐢𝐜̌ (𝐂𝐃)
Lučni tehniki 𝐌𝐚𝐫𝐤𝐨 𝐊𝐨𝐯𝐚𝐜̌, 𝐄𝐭𝐢𝐞𝐧 𝐒̌𝐚𝐥𝐠𝐚𝐣, 𝐃𝐚𝐯𝐢𝐝 𝐂𝐯𝐞𝐥𝐛𝐚𝐫, 𝐀𝐥𝐞𝐤𝐬𝐚𝐧𝐝𝐞𝐫 𝐏𝐥𝐮𝐭 (𝐂𝐃)
Odrsko-scenski delavci 𝐋𝐞𝐧𝐚𝐫𝐭 𝐉𝐚𝐩𝐞𝐥𝐣, 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣 𝐆𝐫𝐳𝐞𝐭𝐢𝐜̌, 𝐁𝐥𝐚𝐳̌ 𝐓𝐢𝐜̌𝐚𝐫, 𝐍𝐞𝐣𝐜 𝐅𝐚𝐠𝐚𝐧𝐞𝐥 (𝐂𝐃)
Rekviziterja 𝐋𝐮𝐤𝐚 𝐌𝐚𝐣𝐤𝐢𝐜́ in 𝐙̌𝐚𝐤 𝐙̌𝐚𝐧 𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧𝐣𝐚𝐤 (𝐌𝐆𝐋)
Frizerka in maskerka 𝐒𝐚𝐫𝐚 𝐃𝐨𝐥𝐞𝐧𝐞𝐜
Garderoberki 𝐍𝐢𝐤𝐚 𝐃𝐨𝐥𝐠𝐚𝐧 in 𝐃𝐢𝐣𝐚𝐧𝐚 Đ𝐨𝐠𝐢𝐜́ (𝐌𝐆𝐋)
Asistent oblikovalca zvoka 𝐉𝐮𝐫𝐞 𝐙̌𝐢𝐠𝐨𝐧 (𝐂𝐃)
Tehnični vodja CD 𝐒𝐚𝐦𝐢𝐫 𝐁𝐨𝐭𝐨𝐧𝐣𝐢𝐜́
Tehnični vodja MGL 𝐉𝐚𝐧𝐞𝐳 𝐊𝐨𝐥𝐞𝐬̌𝐚

👀
Premiera: 𝐏𝐄𝐓, 𝟐𝟑. 𝐣𝐚𝐧𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚, 𝐨𝐛 𝟐𝟎. 𝐮𝐫𝐢
Ponovitve: 𝐎𝐝 𝟐𝟒. 𝐣𝐚𝐧𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐝𝐨 𝟒. 𝐟𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚

📍𝐆𝐚𝐥𝐥𝐮𝐬𝐨𝐯𝐚 𝐝𝐯𝐨𝐫𝐚𝐧𝐚, 𝐂𝐚𝐧𝐤𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 𝐝𝐨𝐦

🎫 𝐕𝐬𝐭𝐨𝐩𝐧𝐢𝐜𝐞: 18, 22, 26, 30 EUR (15, 18, 22, 26)* EUR
*𝘻𝘢 𝘮𝘭𝘢𝘫𝘴̌𝘦 𝘰𝘥 25 𝘪𝘯 𝘴𝘵𝘢𝘳𝘦𝘫𝘴̌𝘦 𝘰𝘥 65 𝘭𝘦𝘵 𝘵𝘦𝘳 𝘶𝘱𝘰𝘬𝘰𝘫𝘦𝘯𝘤𝘦
🔗 https://short.cd-cc.si/Orfej_in_Evridika

💗

Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastni (CD) in MGL: 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐨𝐥 𝐝.𝐝., 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚

Medijski pokrovitelj predstave: 𝐄𝐮𝐫𝐨𝐩𝐥𝐚𝐤𝐚𝐭 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐚

___

Sofinancerja Mestnega gledališča ljubljanskega in Zavoda En–Knap: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨 in 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚

Ustanoviteljica Mestnega gledališča ljubljanskega: 𝐌𝐞𝐬𝐭𝐧𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐢𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚
Ustanovitelj in glavni sofinancer kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma: 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐨