Nina Šenk: platno, komorna opera

PON, 2. in TOR, 3. marca 2026, ob 20. uri
Nina Šenk: platno, komorna opera

Libreto: Simona Semenič
Režiserka: Yulia Kristoforova
Dirigent: Simon Dvoršak
Dramaturgija in oblikovanje giba: Ana Pandur
Scenografija: Vasilija Fišer
Kostumografija: Monika Colja

Nastopajoče: Gaja Sorč, Laure-Catherine Beyers, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aja Markovič

Ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča

Opera platno ni lirična pripoved o ljubezni, temveč surova, z odmevi Louise Bourgeois obarvana dekonstrukcija ženskega bivanja v svetu, ki ga (še vedno, ali po slutnji spremembe morda znova?) definira moški pogled.

Libreto Simone Semenič in skladateljice Nine Šenk izhaja iz mita o Don Juanu, postavljenega v vlogo pasivnega platna za ženske projekcije, v tokratni uprizoritvi pa se razmerje moči še bolj izpostavi – ženske postanejo platno, odsotni Don Juan pa sicer neviden žarek, ki s svojo odsotnostjo piše po njihovih usodah. Ideja njega oblikuje njihove sanje, strahove in meje njihovega obstoja. Predstava s tem neizprosnim zrcaljenjem razgalja proces, v katerem se ženske vnaprej določajo skozi imaginarij, ki ga ponuja obljuba Don Juana.

V svetu, kjer se ženskost vzpostavlja kot odgovor na vertikalnost ideje moškega, so protagonistke ujete v dinamiko popredmetenja. Po lastni eksistenci se sprehajajo kot bitja v nenehnem gibanju – kot bitja, ki so izgubila smer. Njihova usoda ni vprašanje romantičnega hrepenenja, temveč golo preživetje; borijo se, da bi njihove lastne fantazije postale legitimne in da jim življenje ne bi predčasno odteklo. Vrhunec tega opredmetenja predstavljajo anatomsko pravilne lutke, ki skupaj z živimi telesi in obenem namesto njih zavzemajo prostor na odru. Ženska tukaj ni več neodvisen subjekt, temveč objekt medicinske ali družbene obravnave, razpet med naravo in kulturo.

Medtem ko se mlado dekle na nosilih krčevito bori za življenje – v popolnem nasprotju s klišejsko podobo dekleta, ki si želi umreti – se okoli nje dogaja banalna krutost vsakdana. Moških se ženska drama ne tiče, družba pa namesto realnih ukrepov proti nasilju ponuja le vprašanje: »Kaj si bodo mislili?« Sočasno nas ritem tovarne potisne v svet ciničnih delavk, ki svoja hrepenenja paradoksalno še vedno oblikujejo skozi odsotnost tistega subjekta, ki jih obravnava le kot potrošne objekte.

Skladateljica Nina Šenk je za partituro opere platno (canvas) leta 2022 prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo, ki je bilo premierno uprizorjeno oktobra 2023 v Gradcu, skozi kalejdoskop identitet in neizprosen zvočni svet razpira vprašanje: Kdo v resnici slika po naših življenjih, ko sami postanemo le še platno?

Linhartova dvorana, 20, 15* EUR
* EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.