

Muzejsko predavanje
Glasba je s svojo povezovalno družbeno vlogo danes skupna vsemu človeštvu. Poznajo, ustvarjajo in izvajajo jo vse človeške družbe in kulture. Najstarejša koščena piščal, najdena v jami Divje babe I, je neposredni dokaz, da so glasbo poznali že neandertalci. Številne najdbe glasbil, med katerimi so najbolj znane in prepoznavne koščene piščali, pa pričajo o velikem pomenu in razcvetu glasbe v mlajšem paleolitiku.
Vendar zvok in glasbeni instrumenti v paleolitiku kot tudi pozneje niso bili vedno v funkciji ustvarjanja glasbe v ožjem pomenu besede. Preproste žvižgalke in piščali so kamenodobni lovci in nabiralci lahko uporabljali kot signalna zvočila za medsebojno sporazumevanje na večjih razdaljah ali kot zvočila za privabljanje lovnih živali.
O predavatelju
Dr. Matija Turk je znanstveni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, kjer se ukvarja z raziskavami paleolitika in mezolitika v Sloveniji. Že kot dijak je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v jami Divje babe I, bil je tudi navzoč ob odkritju neandertalčeve piščali. Je soavtor stalne arheološke razstave v Narodnem muzeju Slovenije Zgodbe s stičišča svetov in občasne razstave Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe.
Predavanje bo v četrtek, 16. oktobra 2025, ob 18. v Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska 1, v Ljubljani.
Cena: 4 €. Predhodne prijave niso potrebne.
Vljudno vabljeni!