Juriš

Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha
𝗝𝗨𝗥𝗜Š
gostuje SLG Celje

𝟳. 𝟮. 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟮𝟬.𝟬𝟬
Dvorana Frana Žižka

𝗩𝗲č 𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶: https://www.sng-mb.si/event/juris-2/

Kajuh danes najverjetneje velja za največjega slovenskega partizanskega pesnika. Vojne ni preživel, vendar pa za njim ostaja obsežen opus, ki ga poglavitno sestavlja poezija, nezanemarljiva pa so tudi njegova pisma, prevodi, proza in dramsko delo Mati. Gre za opus, ki ga je vredno še naprej raziskovati in o njem razmišljati. A zakaj? Kaj je pri Kajuhu tako vznemirljivega, tako pomembnega, da je ostal v narodnem spominu? In kaj tako problematičnega, provokativnega, subverzivnega? Gre le za vprašanje politične ideologije? Za ohranjanje preteklih idej? Za oživljanje mrtvih, pogrevanje konfliktov nekdanjosti? A vendar zdrahe niso ohlajene, mrtvih pa nikakor ne moremo pustiti pri miru – vedno znova jih kopljemo iz grobov in si mečemo imena pozabljenih.; a ne zaradi imen, njihovih zgodb, teles ali idej, temveč zaradi metanja. Je Kajuh, s svojimi tovariši, res želel tako prihodnost?

Morda pa tihi grobovi šepečejo še drugo pesem, pesem o svetli prihodnosti nekega naroda, pesem, ki je »nastajala v boju za nov svet, [kar] je pomenilo, da je obstajala na strani še neobstoječega; poseben način obstajanja partizanske umetnosti je mogoče misliti samo kot dialektiko obstajanja in neobstajanja.« Še v sedanjosti doni ta glas, pa čeprav za svet, ki ga ni. Kajuhove (in ostale partizanske pesmi) so artefakti, ostanki, presežki, ki jih ne znamo pospraviti ali preprosto pozabiti. Dirjajo po gozdovih, kot duhovi se pojavljajo na proslavah, odmevajo med gorami.

Medtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje le jabolko spora, sladko-kisla polpreteklost našega naroda, se avtorji predstave sprašujemo predvsem o neki minuli, večno mladi generaciji. O generaciji, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa. V kaj se torej spremeni glas umetnika v vrtincu vojne? Kaj pomeni njegovo (mlado) življenje? In kaj lahko prepoznamo, ko prisluhnemo nekdanjim sanjam prihodnosti, ki jih je že razpihal veter?

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼: Jagoda, Damjan M. Trbovc, Lovro Zafred, Mojka Končar, k. g., Miranda Trnjanin, k. g., Mario Dragojević, k. g.

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗷𝗮 𝗸𝗼𝗻𝗰𝗲𝗽𝘁𝗮: Živa Bizovičar, Nik Žnidaršič
𝗥𝗲ž𝗶𝘀𝗲𝗿𝗸𝗮: Živa Bizovičar
𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴: Nik Žnidaršič
𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗸𝗮: Nika Curk
𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗸𝗮: Nina Čehovin
𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝗴𝗹𝗮𝘀𝗯𝗲: Luka Ipavec
𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲: Bor Ravbar
𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮: Živa Čebulj
𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗹𝗸𝗶 𝘇𝗮 𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝗶𝘇 𝗼𝗸𝗼𝗹𝗶𝗰𝗲 𝗖𝗲𝗿𝗸𝗻𝗶𝗰𝗲: Ljoba Jenče, Ana Ule
Š𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮: Simona Krošl