Jakob Ribič & Gregor Moder | »Spremenite svet, svet to potrebuje!« | Čas je za Brechta!

Goethe-Institut Ljubljana, Založba /*cf in Cankarjev dom vas v sklopu cikla predavanj 𝑪̌𝒂𝒔 𝒋𝒆 𝒛𝒂 𝑩𝒓𝒆𝒄𝒉𝒕𝒂! vabimo na naslednje srečanje, tokrat v Dvorani Alme Karlin: »𝑺𝒑𝒓𝒆𝒎𝒆𝒏𝒊𝒕𝒆 𝒔𝒗𝒆𝒕, 𝒔𝒗𝒆𝒕 𝒕𝒐 𝒑𝒐𝒕𝒓𝒆𝒃𝒖𝒋𝒆!« Z Brechtovim citatom smo naslovili dvojico pogledov na avtorja, ki jo bosta predstavila 𝐝𝐫. 𝐉𝐚𝐤𝐨𝐛 𝐑𝐢𝐛𝐢𝐜̌ in 𝐝𝐫. 𝐆𝐫𝐞𝐠𝐨𝐫 𝐌𝐨𝐝𝐞𝐫. O brechtovskem poskusu spreminjanja sveta se bomo pogovarjali v četrtek, 12. 3., ob 19. uri.

🗣️ Jezik: slovenščina
🎫 Brezplačne vstopnice – bit.ly/4rUuZyp

»𝑺𝒑𝒓𝒆𝒎𝒆𝒏𝒊𝒕𝒆 𝒔𝒗𝒆𝒕, 𝒔𝒗𝒆𝒕 𝒕𝒐 𝒑𝒐𝒕𝒓𝒆𝒃𝒖𝒋𝒆!« Dva pogleda na Brechta in diskusija.

RIBIČ
V enem od osnutkov sicer nikoli zaključenega komada Joe Fleischhacker lahko med drugim preberemo tole Brechtovo udarno misel: »Umetnost, ki človeka ne naredi boljšega in bolj srečnega, sodi na smetišče.« Le nekaj let zatem so na nemški, kmalu pa tudi na svetovni prostor legli »mračni časi«; začelo se je mučno obdobje fašizma, preganjanja ljudi, genocida in krvave vojne. Brecht, tudi sam pregnanec, se je zato začel intenzivno ukvarjati z vprašanjem, ki se v mirnodobnem času zdi onkraj dvoma: Zakaj sploh umetnost? Kako v kontekstu krvave vojne in fašizma razumeti njeno vlogo in poslanstvo? Zdi se, da je v teh okoliščinah Brechtova misel, sicer zapisana že v dvajsetih letih, postala akutna. Svojo gledališko metodo je zato zasnoval prav okrog tovrstne etične zastavitve. Tako je navsezadnje tudi Walter Benjamin osrednji koncept Brechtove teorije – potujitev, ki jo je Brecht terminološko določil in natančneje razvil prav sredi mračnega obdobja – povezal s strukturnim položajem lika tujca, ki zmoti »domače« stanje nasilja. Toda: Kako to razumeti danes? Ali lahko epsko gledališče z vsemi svojimi temeljnimi prijemi, v prvi vrsti seveda s potujitvijo, še vedno računa na etično in politično moč? Kakšen sogovornik je torej Brecht še lahko v naših časih?

MODER
V okviru kritike mladoheglovskega idealizma, še zlasti Feuerbachovega, je Marx zapisal, da so filozofi vse do tistega trenutka samo interpretirali svet, šlo pa naj bi za to, da ga spremenimo. Te besede – znamenita 11. teza o Feuerbachu – so še danes predmet polemik, saj ni povsem jasno, kako natančno je treba razumeti razmerje med interpretacijo in spreminjanjem. Gre za prednost prakse pred teorijo? Ali za prednost politične teorije pred metafiziko? Ali morda za prednost materialistične filozofije, ki terja novo prakso, pred idealistično filozofijo, ki zgolj reproducira status quo? Bertolt Brecht je s premikom poudarka z dejavnosti subjekta na svet sam precej zasukal problematiko. Če je svet sam nosilec spremembe, in je naša naloga morda samo v tem, da mu ugodimo, potem nemara sploh ne gre za vprašanje pravilnega delovanja, temveč za vprašanje pravilnega gledanja. V tem je Brecht bližje Heglu kakor Marxu, kar je navsezadnje mogoče pokazati tudi ob razliki med Marxovim pojmom odtujitve kot stanjem kapitalističnega sveta (Entfremdung) in Brechtovim pojmom potujitve kot gledališkim učinkom (Verfremdung).

KRATKA CV-ja: https://tinyurl.com/2c4w7zse

ZALOŽBA
V sodelovanju z Založbo /*cf, ki pripravlja prevod Brechtovih teoretskih in filozofskih spisov v kar dveh zvezkih; pod prevod se podpisuje Mojca Kranjc (prejemnica nagrade Fabjana Hafnerja 2025).
Beseda bo tekla tudi o svežem prevodu: Kupovanje medenine / Mali organon za gledališče, ki bo na voljo na licu mesta (spremna beseda: J. Ribič in A. Milohnić).

📖 https://shorturl.at/FFkBx

Cikel predavanj 𝐶̌𝑎𝑠 𝑗𝑒 𝑧𝑎 𝐵𝑟𝑒𝑐ℎ𝑡𝑎! je del celoletnega projekta 𝑏𝑟𝑒𝑐ℎ𝑡 70 (bit.ly/49vM0Zo), ki obeležuje 70. obletnico smrti Bertolta Brechta.

Prisrčno vabljeni!