Ivan Cankar: Na klancu #ponovitve

Ivan Cankar:
𝗡𝗔 𝗞𝗟𝗔𝗡𝗖𝗨

tor., 14. apr. 2026, ob 10:00
sre., 15. apr. 2026, ob 10:00
pet., 17. apr. 2026, ob 10:00

Štihova dvorana, 20, 16* EUR

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Režija: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶

Igrata: 𝗧𝗮𝗺𝗮𝗿𝗮 𝗔𝘃𝗴𝘂𝘀̌𝘁𝗶𝗻 in 𝗚𝗿𝗲𝗴𝗼𝗿 𝗭𝗼𝗿𝗰
Vokal: 𝗣𝗶𝗽𝗮 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶 in 𝗠𝗮𝗿𝗹𝗼 𝗖̌𝗿𝗻𝗮𝗰

Avtor glasbe in asistent režiserja: 𝗭̌𝗶𝗴𝗮 𝗛𝗿𝗲𝗻
Scenografija: 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸
Kostumografija: 𝗕𝗲𝗹𝗶𝗻𝗱𝗮 𝗥𝗮𝗱𝘂𝗹𝗼𝘃𝗶𝗰́
​​​​​​​Oblikovanje luči: 𝗝𝗲𝗿𝗻𝗲𝗷 𝗟𝗼𝗿𝗲𝗻𝗰𝗶, 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗛𝗼𝗷𝗻𝗶𝗸

Produkcija: 𝗖𝗮𝗻𝗸𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗺
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Maturitetno branje 2026

Roman 𝑵𝒂 𝒌𝒍𝒂𝒏𝒄𝒖 Ivana Cankarja ima izrazite literarne lastnosti, ki ga uvrščajo med temeljna dela slovenske moderne in socialno-psihološkega realizma. Njegova osrednja vrednost je v izjemno poglobljeni psihološki karakterizaciji likov, predvsem matere in hčere Francke, ki nista zgolj nosilki socialnega položaja, temveč notranje razklani, čustveno zapleteni osebnosti. Cankar z drobnimi, pogosto simbolno obarvanimi detajli razkriva notranje stiske, občutke krivde, ponižanja in hrepenenja, kar daje romanu velik čustveni in etični pomen.

Pomembna literarna odlika romana je tudi socialna kritičnost, ki pa ni plakatna ali moralistično neposredna, temveč subtilno vtkana v usode posameznikov. Revščina, razredna neenakost in brezizhodnost malega človeka so prikazane kot sistemski problem, ki razčloveča tako zatirane kot tudi tiste na oblasti. Klanec kot osrednji motiv deluje simbolno: predstavlja naporno, skoraj nemogočo pot navzgor, torej socialni vzpon, ki ostaja večinoma neuresničljiv, obenem pa tudi eksistencialno breme življenja. Posebna vrednost romana je Cankarjev slog, ki združuje realistično pripovednost z izrazito liričnostjo. Jezik je zgoščen, ritmičen, pogosto metaforičen, kar presega zgolj opisovanje zunanje stvarnosti in ustvarja močno razpoloženjsko atmosfero.
Pripovedni tempo je umirjen, premišljen, kar omogoča poglobljeno doživljanje notranjega sveta likov in poudarja občutek neizogibne usode. Roman odlikuje tudi etična in humanistična razsežnost. Cankar ne obsoja svojih likov, temveč jih razume in sočutno spremlja, pri čemer posebej izpostavlja materinsko žrtev kot eno temeljnih moralnih vrednot. Na klancu tako ni le socialni roman, temveč tudi globoko pretresljivo literarno delo o dostojanstvu, trpljenju in neuresničenem življenju, ki svojo aktualnost ohranja tudi v sodobnem branju.

*
»𝑁𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑖𝑑𝑒𝑚!«, 𝑠𝑖 𝑗𝑒
𝑚𝑖𝑠𝑙𝑖𝑙𝑎 (𝐹𝑟𝑎𝑛𝑐𝑘𝑎) 𝑖𝑛 𝑧𝑎𝑧𝑑𝑒𝑙𝑜
𝑠𝑒 𝑗𝑖 𝑗𝑒, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑒 𝑑𝑜𝑠̌𝑙𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖,
𝑐̌𝑒 𝑏𝑖 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑧 𝑛𝑗𝑖𝑚𝑖 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎
𝑠𝑣𝑒𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑑𝑜 𝑘𝑜𝑛𝑐𝑎 𝑧̌𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎.
…
– Jernej Lorenci

*

O ustvarjalcih: https://www.cd-cc.si/kultura/gledalisce-in-ples/na-klancu

foto: Peter Uhan / CD