Fabula v teoriji na Humanističnem festivalu: Darian Leader

Festival Fabula v sodelovanju z Mariborsko knjižnico, založbo Analecta in Humanističnim festivalom Odprti horizonti #3 v Mariboru gosti Dariana Leaderja, enega najprodornejših sodobnih psihoanalitikov in mislecev o kulturi, ki že več desetletij raziskuje razmerja med psihoanalizo, umetnostjo in družbo.

V ospredju večera bo predstavitev njegove knjige Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti, ki je nedavno izšla v slovenskem prevodu pri založbi Analecta. Leader izhaja iz slovite kraje Leonardove Mone Lize leta 1911 in iz paradoksnega dejstva, da so množice po izginotju slike v Louvre drle gledat prazno steno. Iz tega dogodka razvije ključno vprašanje: kaj v umetnosti sploh gledamo – in kaj nam pogled preprečuje videti?
Z združevanjem psihoanalize, umetnostne zgodovine in družbene kritike Leader pokaže, da umetniško delo pogosto ne razkriva resnice, temveč jo prekriva. Podoba deluje kot zaslon, ki usmerja naš pogled in hkrati zakriva nelagodna mesta: željo, tesnobo, slepoto. Pri tem se opira na Freudovo in Lacanovo misel ter razpravlja o »pogledu Drugega« – o tem, kako na naše doživljanje umetnosti vplivajo pričakovanja, vrednotenja in pogledi okolice. Skozi primere iz klasične in sodobne umetnosti (Leonardo, Picasso, Duchamp, Bacon, Lowry) razpira širše posledice za razumevanje vizualne kulture danes.

Darian Leader je uveljavljen britanski psihoanalitik in avtor številnih vplivnih knjig s področja psihoanalize, psihoterapije, kulture in kritike družbe. Predaval je na univerzah v Roehamptonu, Louvainu in Londonu ter bil predsednik Freudovega muzeja v Londonu. Njegova dela, prevedena v številne jezike, zaznamuje jasen, esejističen slog, ki kompleksna vprašanja približa širšemu občinstvu, ne da bi pri tem izgubil teoretsko ostrino.

Pogovor z avtorjem bo vodil Mladen Dolar.
Dogodek bo potekal v angleščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.

Večer v Mariboru bo povabil k počasnemu, zbranemu gledanju: k razmisleku o tem, kako podobe krojijo našo pozornost, kako nas učijo gledati – in kako nas hkrati vodijo skozi tisto, kar v umetnosti in v sebi najtežje prenesemo.