DOROTEA DOLINŠEK: ‘Dysonov vrt’

𝗢𝗱𝗽𝗿𝘁𝗷𝗲 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗲 // 𝟮𝟬. 𝗷𝗮𝗻𝘂𝗮𝗿 𝟮𝟬𝟮𝟲 𝗼𝗯 𝟮𝟬𝗵
𝗥𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗮 // 𝟮𝟬. 𝗷𝗮𝗻𝘂𝗮𝗿 𝗱𝗼 𝟲. 𝗳𝗲𝗯𝗿𝘂𝗮𝗿 𝟮𝟬𝟮𝟲 @𝗚𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗮 𝗞𝗮𝗽𝗲𝗹𝗶𝗰𝗮, 𝗟𝗶𝗸𝗼𝘇𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃𝗮 𝟭 (𝟰. 𝗻𝗮𝗱.)

V projektu Dysonov vrt se pred nami razpira slepa pega človeškega raziskovanja vesolja: tiha in sistematična prisotnost ne-človeških organizmov, ki so jih v orbite nad Zemljo pošiljali, še preden se je tja odpravil prvi človek. Živalska, rastlinska, glivna in mikrobna telesa, vključena v zgodnje poskuse aviatorstva in raketnih tehnologij, so delovali kot eksperimentalni potniki za preverjanje biološkega odziva na ostre pogoje poletov in bivanja zunaj Zemlje, ter omogočila kasnejšo človeško prisotnost v vesolju. Številni med njimi še danes krožijo okrog planeta kot organski ostanki fatalnih vesoljskih programov, ki se v duhu nekropolitike vesoljskih agencij nadaljujejo z novimi eksperimenti po celotnem spektru astrobiologije v radikalnih okoljih. Kljub svoji konstitutivni vlogi pri razvoju zunajzemeljskih pogojev bivanja ostajajo v zgodovinskih narativih in vesoljskem pravu obravnavani predvsem kot potrošna infrastruktura znanstveno-tehnološkega napredka.

Avtorica projekt Dysonov vrt umešča v vrzel, ki spremlja človeško ekspanzijo v vesolje, ter s pojmovnim aparatom problematizira antropocentrične narative raziskovanja. Na osnovi obsežne raziskave fragmentiranih arhivov, okornih poročil in razpršenih znanstvenih zapisov se na razstavi dopolnjuje ta arhiv ne-človeških astronavtov. Te avtorica imenuje zoonavti, fitonavti, mikronavti in mikonavti, ne kot taksonomske kategorije, temveč kot politično-jezikovni poskus vpisovanja ne-človeškega življenja v zgodovino vesoljskih poletov. Na podlagi zbranega arhiva ne-človeških udeležencev vesoljskih potovanj se prepletajo tri perspektive: institucionalna, v kateri je življenje zvedeno na protokol in merljivost; perspektiva organizmov, ki v ekstremnih pogojih razvijajo strategije preživetja; ter perspektiva rakete kot tehnološkega telesa, ki s svojo materialnostjo in omejitvami sooblikuje njihove usode. V tem trikotniku se razkrivajo zemeljski kolonialni vzorci mišljenja in njihovi prenosi v orbitalni prostor.

V projektu je fokus premaknjen z raziskovanja, osredotočenega na človeški subjekt, k relacijskemu razumevanju življenja kot prepletenega, več-kot-človeškega ekosistema. Umetna fabulacija ne služi kot eskapistična fikcija, temveč kot orodje rekonstrukcije možnih zgodb in kot laboratorij za zamišljanje prihodnjih zunajzemeljskih ekologij.

—ENG—

𝗗𝗢𝗥𝗢𝗧𝗘𝗔 𝗗𝗢𝗟𝗜𝗡𝗦̌𝗘𝗞: ‘𝗗𝘆𝘀𝗼𝗻’𝘀 𝗚𝗮𝗿𝗱𝗲𝗻’

𝗘𝘅𝗵𝗶𝗯𝗶𝘁𝗶𝗼𝗻 𝗼𝗽𝗲𝗻𝗶𝗻𝗴 // 𝗝𝗮𝗻𝘂𝗮𝗿𝘆 𝟮𝟬, 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗮𝘁 𝟴 𝗽.𝗺.
𝗘𝘅𝗵𝗶𝗯𝗶𝘁𝗶𝗼𝗻 // 𝗝𝗮𝗻𝘂𝗮𝗿𝘆 𝟮𝟬 – 𝗙𝗲𝗯𝗿𝘂𝗮𝗿𝘆 𝟲, 𝟮𝟬𝟮𝟲 @𝗞𝗮𝗽𝗲𝗹𝗶𝗰𝗮 𝗚𝗮𝗹𝗹𝗲𝗿𝘆, 𝗟𝗶𝗸𝗼𝘇𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃𝗮 𝟭 (𝟰𝘁𝗵 𝗳𝗹𝗼𝗼𝗿)

Project Dyson’s Garden reveals a blind spot in human space exploration: the silent and systematic presence of non-human organisms sent into orbit above Earth even before the first human ventured there. Animal, plant, fungal and microbial bodies, included in early experiments in aviation and rocket technology, served as experimental passengers to test biological responses to the harsh conditions of flight and living outside Earth, enabling subsequent human presence in space. Many of them still orbit the planet today as organic remnants of fatal space programs, which, in the spirit of the necropolitics of space agencies, continue with new experiments across the entire spectrum of astrobiology in radical environments. Despite their constitutive role in the development of extraterrestrial living conditions, they remain primarily treated in historical narratives and space law as consumable infrastructure of scientific and technological progress.

The artist places the Dyson Garden project in the gap that accompanies human expansion into space and uses conceptual apparatus to problematize anthropocentric narratives of exploration. Based on extensive research of fragmented archives, clumsy reports, and scattered scientific records, the exhibition complements this archive of non-human astronauts. The author calls them zoonauts, phytonauts, micronauts and myconauts, not as taxonomic categories, but as a political-linguistic attempt to inscribe non-human life into the history of space travel. Based on the collected archive of non-human participants in space travel, three perspectives intertwine: the institutional perspective, in which life is reduced to protocol and measurability; the perspective of organisms that develop survival strategies in extreme conditions; and the perspective of the rocket as a technological body that, with its materiality and limitations, co-shapes their destinies. This triangle reveals earthly colonial patterns of thought and their transfer into orbital space.

The project shifts the focus from research centered on the human subject to a relational understanding of life as an intertwined, more-than-human ecosystem. Artificial fabrication serves not as escapist fiction, but as a tool for reconstructing possible stories and as a laboratory for imagining future extraterrestrial ecologies.

—
Produkcija: Zavod Kersnikova
Programiranje in oblikovanje vmesnika: Marko Damiš
Tehnična izvedba: GC DPI d.o.o.

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo RS & MOL – Oddelek za kulturo.