Cikel delavnic: Šola pisanja leposlovja // Tomo Kočar

Cikel delavnic je namenjen odraslim, ki so pripravljeni na vsako srečanje prinesti vsaj eno stran svoje izvirne zgodbe in si želijo po koncu tečaja usvojiti dovolj znanja za sodelovanje na literarnih natečajih, oz. pošiljanje svojih besedil založbam. Bodite resni (a ne brez smisla za humor) in pripravljeni na domače naloge.
𝐏𝐫𝐢𝐣𝐚𝐯𝐚: 𝐛𝐞𝐳𝐢𝐠𝐫𝐚𝐝@𝐦𝐤𝐥𝐣.𝐬𝐢.

𝐓𝐨𝐦𝐨 𝐊𝐨č𝐚𝐫 je poklicni pisatelj in avtor radijskih iger že več kot tri desetletja. Objavljenih je več sto njegovih del, večina za otroke, a piše tudi za odrasle. Ustvaril in vodil je že več ustvarjalnih delavnic pisanja (Mladinsko gledališče, Cankarjev dom, Mestna knjižnica Ljubljana). Je zagovornik teorije, da za pisanje potrebujemo več spretnosti kot nadarjenosti, torej lahko dobro zgodbo z nekaj vaje napiše vsak. Še več. Če znamo vsaj za silo pripovedovati, je do pisanja dobre zgodbe le še korak.

𝐒𝐤𝐮𝐩𝐢𝐧𝐚 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐣𝐦𝐞 𝐝𝐨 𝟏𝟐 𝐮𝐝𝐞𝐥𝐞ž𝐞𝐧𝐜𝐞𝐯.
Vsako srečanje traja predvidoma do dve šolski uri.
Ob koncu tečaja bodo udeleženci znali svoje ideje urediti v zanimivo zgodbo, kar pride prav tako v vsakdanjem življenju, kot na različnih umetniških pustolovščinah.

𝐕𝐬𝐞𝐛𝐢𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐬𝐚𝐦𝐞𝐳𝐧𝐢𝐡 𝐬𝐫𝐞č𝐚𝐧𝐣:
1. Kaj zgodbo naredi zgodbo? Prizorišče, liki, zaplet.
Sporočilo zgodbe (kaj bi radi povedali in zakaj).
Način pripovedovanja (zorni kot, dinamika, preskakovanje v času in prostoru). Kaj je moja (avtorjeva) super moč?
Vrste proznih del s svojimi prednostmi in slabostmi. Zakaj je žanrsko pisanje tako priljubljeno in česa vse nas lahko nauči.
2. Skrivnost vsake uspešne zgodbe: konflikt in dilema.
Razvoj lika/likov. Stopnjevanje napetosti. Vrhunec. Zaključek.
Bralec, moj najboljši sovražnik. Kako ugajati, ne da bi postali osladni. Zakaj nikoli ne moremo ugajati vsem in kaj je pri tem najboljše.
3. Mali triki velikih mojstrov in obratno.
Opisi. Dialogi. Besednjak.
Kako do neskončnega vira idej. Kako isto temo obdelati na več načinov. Kako povedati čim več s čim manj besedami. Kako zgodbo spraviti do publike (in po možnosti s tem celo zaslužiti).
4. Popravki. Kdaj zgodbo odložiti, kdaj jo na novo napisati in kdaj zavreči.
Najpogostejše napake začetnikov in kako se iz njih učiti, ne da bi jih ponavljali. Kako ostati dovolj samokritičen za napredek, a ne preveč, da ne izgubimo motivacije.
5. Zaključno srečanje s predstavitvijo.
Vsak udeleženec prebere svojo izvirno kratko zgodbo ali odlomek (do tri strani).